Šircelj napovedal spremembo fiskalnega pravila, rebalans in denar za boj proti virusu

Ljubljana – Kandidat za ministra za finance Andrej Šircelj si je za prvi cilj v predstavitvi pred odborom DZ za finance, kjer je uspešno prestal zaslišanje, postavil stabilnost in vzdržnost javnih financ za prvo prioriteto pa borbo proti virusu Covid 19. Položaj v javnih financah je po podatkih za lani in letošnji januar še ugoden, a zaradi virusne krize so se razmere v svetu, Sloveniji in Evropi bistveno spremenile. Zato bo še pred poletjem nujen rebalans državnega proračuna, je povedal Šircelj in ob tem napovedal tudi dodatna sredstva za boj proti virusu.

Ekonomski šok ob pojavu virusa kaže, da gresta svet in Evropa vsaj za nekaj četrtletij v recesijo. Zato bodo potrebni ukrepi s strani ministrstva za finance in Banke Slovenije. Državna proračuna za leti 2020 in 2021 sicer načrtujeta še presežek, a ne vključujeta vseh sprejetih odhodkov. Šircljeva prva naloga bo zato pogledati, ali so vse proračunske številke točne, saj naj bi bili odhodki v 2020 v resnici večji za 350 milijonov evrov, od tega 130 milijonov za socialo, 100 milijonov za plače na ministrstvu za šolstvo, drugo so izdatki za varnostne rezerve in plačilo v proračun EU.

V okviru rebalansa bo prišlo do prerazporeditve med ministrstvi, pri čemer namerava spoštovati zakon fiskalnem pravilu, a tudi tudi merila za določitev izjemnih okoliščin. Zaradi zdajšnjih izjemnih okoliščin lahko po njegovem koristimo 12. člen zakona, ki omogoča sprejem novega fiskalnega pravila. Predlog za to bo podala vlada, fiskalni svet bo k temu dal mnenje in ga poslal vladi in v parlament. Vi boste odločali o novem fiskalnem pravilu, je poslancem povedal Šircelj in hkrati napovedal kasnejši povratek k osnovnemu izhodišču fiskalnega pravila. Ob tem je povedal, da bo Umar bo jutri podal pomladansko napoved gospodarske rasti,

Napovedal je tudi takojšnjo ekonomsko oceno, kaj posledice virusa pomenijo za finančni sistem in njegovo delovanje. Ob tem je obljubil, da bo zagotovil dodatne vire sredstev za boj proti virusu in tudi denar za nakup najnujnejše opreme za zdravje ljudi. Likvidnostnega denarja je dovolj in to ne bi smel biti problem, smo pa pozni in cene so vedno višje.

Šircelj ob tem pričakuje, da bo svet guvernerjev ECB že v četrtek znižal ključno obrestno mero z minus 0,5 odstotka na minus 0,7 odstotka ali celo na minus en odstotek, napovedujejo se tudi ciljana posojila za pomoč gospodarstvu.

Kar zadeva državno premoženja bo vlada ustanovila pokojninsko demografski sklad, v katerega se bo preneslo vse državno premoženje, to bo vir za upokojence. Prek njega se bodo upravljale naložbe, z dividendami pa bi krili del pokojnin.

Finančna uprava po njegovem ne more biti samo represivni organ, inštitut opomina bi se lahko večkrat uporabil namesto kazni. Davki niso kazen, so dajatev, da ljudje nekaj od tega imajo. Povečati bi morali izplen od evropskih sredstev, je izpostavil

Koalicijska pogodba znižanja davkov ne predvideva, razen pri nagradah in olajšavah za upokojence. Napovedal je, da bodo na ministrstvu za finance ustanovili delovno skupino, ki bo pripravila predloge novo davčno zakonodajo glede dohodnine in obdavčevanja podjetij, trošarinske politike, zelenih davkov itd. Davke bo mogoče plačati v 24 obrokih, kar velja že zdaj, bo pa zagotovil  garancije za plačilo davka, da se neplačani davki ne bodo povečevali.

Njegov cilj je tudi, da Slovenija spet pridobi bonitetno oceno AA, to pa po njegovem lahko zagotovimo z vzdržnimi in stabilnimi javnimi financami. Javni dolg naj bi se zmanjševal, v dveh letih naj bi prišli pod maastrichtsko merilo, bo pa to odvisno od krize, v kateri smo. Umar bo sicer jutri podal novo, pomladansko napoved gospodarske rasti