Sindikati dajejo vladi čas do torka

Reprezentativni sindikati javnega sektorja so vladi dali čas do prihodnjega torka ob 15. uri, da se opredeli glede njihovih zahtev, sicer se bodo odločali o zaostrovanju sindikalnih aktivnosti. Nekateri se o tem, tudi zaradi drugih vprašanj, že izrekajo - člani Sviza bodo do naslednjega četrtka glasovali o podpori stavki. Minister za javno upravo Boštjan Koritnik opozarja, da sindikalne zahteve niso javnofinančno vzdržne, med drugim pa se zavzema za to, da bi bila višina plače v večji meri odvisna od rezultatov dela.

Plačne zahteve krhajo proračun

Glede prvih letošnjih pogajanj med predstavniki vlade in sindikatov javnega sektorja se nasprotni strani strinjata boljkone le v tem, da sta v stališčih res zelo daleč narazen. Izhodišča, s katerimi je vladna pogajalska skupina prišla pred sindikate, so bila postopna javnofinančno vzdržna uskladitev vrednosti plačnih razredov in zagotovitev večje povezanosti plačila z rezultati dela, in to tako, da bi nekdo, ki ne dosega predvidenih ciljev, lahko prejel za do 30 odstotkov nižjo plačo, kdor jih pa bistveno presega, pa do 100 odstotkov višjo. Glede samega plačnega sistema pa je Koritnik predlagal ustanovitev delovne skupine, ki bi natančno analizirala zadevni zakon in predlagala rešitve za problematične dele.

Bošštjan Koritnik je ocenil, da je takšna zahteva v nasprotju s ciljem vlade glede vzdržnosti javnih financ. FOTO: Blaž Samec

Sindikati dali na mizo tri točke

»Predlog o vezavi plače na delovno uspešnost je bila edina zadeva, o kateri je bil minister konkreten. Prepričan sem, da bi tako »variabilno nagrajevanje« bilo namenjeno kaznovanju nezaželenih in nagrajevanju tistih, ki so blizu vodstva. Kako neustrezen je tak sistem nagrajevanja in kakšne so pristojnosti predstojnikov, se je pokazalo že ob popolnem kaosu pri razdeljevanju kovidnih dodatkov, zato tak predlog preseneča,« je komentiral Jakob Počivavšek, vodja druge pogajalske skupine in dodal, da niso dobili jasnega odgovora niti na eno zadevo, ki so jo izpostavili. Sindikati so dali na mizo tri točke: prva je zahteva za uvrstitev vseh delovnih mest v javnem sektorju v višji plačni razred, primerljivo z dvigi za zdravnike in zobozdravnike (najmanj 26 odstotkov), druga je uskladitev vrednosti plačnih razredov, izhajajoč iz spodnje tretjine lestvice, tretja pa odprava plačnega stropa za vse javne uslužbence in ne le za zdravnike.

Vodja druge pogajalske skupine Jakob Počivavšek pravi, da niso dobili jasnega odgovora niti na eno zadevo, ki so jo izpostavili. FOTO: Leon Vidic/Delo

Minister Koritnik trdi, da je za zahtevo po dvigu, ki bi pomenil vsaj 30-odstotno povečanje plačne mase, slišal prvič, da pa tako zvišanje za 188.000 javnih uslužbencev pomeni 1,5 milijarde evrov na leto, kar pa zelo verjetno ni v skladu z vzdržnostjo javnih financ. Vsekakor bo o tem odločala vlada, a je po njegovem mnenju manj kot en teden prekratek rok za to, saj postopki terjajo določen čas. Sindikati mu ob tem očitajo sprenevedanje.

Vladi čas do torka

»Pričakovali bi, da se bo vlada odzvala. Zanimivo, da se je bilo mogoče za nekatera zvišanja dogovoriti preko noči, zdaj pa so nas začeli prepričevati, kako potrebujejo en teden, da se opredelijo. Naše vprašanje je, ali ni 150.000 javnih uslužbencev dovolj tudi za kakšno izredno sejo vlade in argument za to, da bi se opredelili do torka,« je stališča sindikatov strnil Branimir Štrukelj, predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije.

Vodji sindikalnih pogajalskih skupin Branimir Štrukelj in Jakob Počivavšek zahtevata višje plačež. FOTO: Blaž Same

»Vtis je, da vlada zgolj kupuje čas, da se prismuča do časa, ko bo lahko rekla, da se mešamo v volitve, pri čemer je sama sprožila to situacijo, za katero je morala predpostavljati, da se bo zgodila. Ne morejo ostali kar gledati, če prihaja do separatnih velikih dvigov v tako imenovanem enotnem plačnem sistemu, za katerega vlada sporoča, da ga uničuje in ruši v samem temelju,« meni Štrukelj, ki je prepričan, da ima vlada izrazito različna merila in da je naredila ogromne razlike med skupinami zaposlenih v javnem sektorju. »Nam je ostalo zgolj še to, da jim damo razumen čas do prihodnjega tedna, sicer bodo morali sindikati iskati druge poti, s katerimi bi lahko prisili vlado, da se na enak, enakovreden, spodoben način pogaja z nami,« je še dodal.

Sindikati zdravstva in socialnega varstva so stavko že napovedali za 16. februarja, člani Sviza pa se morajo o podpori stavki, ki naj bi bila 9. marca, izreči do prihodnjega četrtka.