Sindikat opozarja na negotovost zaposlenih v Večeru in Primorskih novicah

Sindikat novinarjev Slovenije (SNS) po pregledu stanja in dogodkov v zvezi z izvedenimi in nameravanimi spremembami lastništva v medijskih družbah Večer in Primorske novice ugotavlja, da so zaposleni izpostavljeni pretiranim in škodljivim tveganjem.

Kot so zapisali v sporočilu za javnost, od novih lastnikov in poslovodstva družb zahtevajo, da zaposlene seznanijo s pravnimi, ekonomskimi in socialnimi posledicami potekajočih prevzemov, s sindikati pri delodajalcih pa nemudoma vzpostavijo socialni dialog. Ministrstvo za kulturo pri tem pozivajo, naj uredi pomanjkljive evidence razvida medijev in opravi nadzor trga nad medijskimi koncentracijami in navzkrižnim lastništvom.


 
Štiri družbe, povezane s Skupino Eurofit, ki jo obvladuje družina Odlazek prek svojega podjetja Eurofit, so od 21. maja registrirani lastniki skupaj 52,4480 odstotka poslovnega deleža Primorskih novic, a kot navajajo v SNS, novi lastniki svojih načrtov in namer še niso predstavili zaposlenim. »Direktorica Primorskih novic je že začela izvajati ukrepe za zmanjševanje stroškov dela z odpovedjo delovnega razmerja dvema zaposlenima in razgovori z delavci pred upokojitvijo. Očitno tako deluje po navodilih novih povezanih družbenikov, saj so bili njihovi zastopniki, predstavljeni kot zunanji svetovalci, že prisotni na razgovorih s prizadetimi delavci,« navajajo v SNS in dodajajo, da o ukrepih niso bili obveščeni.


 
SNS je direktorici Primorski novic predlagal podaljšanje podjetniške kolektivne pogodbe, ki se je iztekla konec maja (v uporabi še do maja 2022), a se je direktorica odgovoru izognila, češ da si je ne upa skleniti brez mandata nadzornega sveta, ki naj bi ga oblikovali po vstopu novih družbenikov. Po podatkih Ajpesa novi nadzorni svet družbenikov Primorskih novic še ni bil imenovan. Po mnenju SNS direktorica »ukrepa po neformalnih navodilih novih povezanih družbenikov. Ob tem poudarjamo, da so zlasti zaposleni Primorskih novic od leta 2017 največ dali, da se je družba obdržala nad vodo, ker ji je nenehno grozila slaba solventnost. Po sporazumu s sindikatom – z namenom, da odpuščanj ne bo – so se namreč odpovedovali določenim pravicam. Letni prihranek iz tega naslova je lani pomenil 118.000 evrov ali skoraj pet odstotkov stroškov dela. Ob menjavi lastnikov je zdaj 62 zaposlenih izpostavljenih splošni negotovosti in krčenju stroškov dela.«   

Negotovo tudi na Večeru

V negotovosti so ob menjavi lastnika tudi zaposleni Časnika Večer. Do 31. avgusta bodo lastniki iz podjetja izločili dele premoženja v novo družbo Večer Mediji in nanjo prenesli 97 delavcev. Nova družba je v celoti že prodana z odložnimi pogoji šestim podjetjem, povezanih s Skupino Eurofit. Direktor časnika Večer je pred kratkim že opravil posvetovanje s svetom delavcev, s sindikatoma pa ne, čeprav ga k temu zavezuje 76. člen ZDR-1, navajajo v SNS. Sindikata tako zahtevata, da se posvetovanje z namenom sklenitve sporazuma o prenosu delavcev opravi ter spoštuje postopek, kot je to predpisano z zakonodajo.
 
Februarja 2020 se je na Večeru prenehala uporabljati podjetniška kolektivna pogodba, saj je vodstvo od nje odstopilo. »Od tedaj je delovnopravni red v družbi slabo in pomanjkljivo urejen. Uprava je večkrat ukrepala tudi v nasprotju z ZDR-1 in s pogodbami o zaposlitvi. Zato je sindikat financiral tudi nekaj postopkov sodnega varstva, na kršitve pravic delavcev pa nazadnje opozoril tudi v primeru zakonsko spornih novih pogodb o zaposlitvi. Uprava Večera je sicer večkrat obljubila pogajanja za novo kolektivno pogodbo, vendar doslej besede ni držala,« navajajo v SNS. Po napovedih direktorja naj bi se delavci z novim lastnikom in njegovimi namerami seznanili v septembru, toda takrat bodo postavljeni pred že izvršena dejstva. 

Opozorila o medijski koncentraciji

V zvezi z medijsko zakonodajo ob prevzemih medijskih družb v SNS ugotavljajo, da so povezani kupci Skupine Eurofit v obeh primerih nakupa poslovnih deležev skrbno pazili, da posamezni kupljeni poslovni delež ni dosegel 20 odstotkov, saj bi sicer potrebovali predhodno soglasje ministrstva za kulturo. Po okvirni oceni sicer pomanjkljive evidence razvida medijev, ki ga vodi kulturno ministrstvo, Eurofit obvladuje devet lastnikov, ti pa 25 izdajateljev, ki izdajajo 109 medijev. V tem povezanem sistemu pa je 34 odgovornih urednikov in 14 odgovornih oseb (direktorjev). Čeprav je obvladujoča družba Eurofit neposredno lastnik in izdajatelj le enega medija, je medijski sistem Skupine Eurofit koncentriran.
 
Po mnenju SNS nadzora regulatorjev tako rekoč ni. »Ni problematičen samo nadzor koncentracij in navzkrižnega lastništva, ampak tudi – najmanj v primeru Dolenjskega lista – izvajanje določb zakona o medijih o novinarski in uredniški avtonomiji, saj uredniški del ni zaposlen pri izdajatelju, temveč v Salomonu. S tem se krepi medijski sistem, v katerem se s pomanjkljivo regulacijo povečujejo sistemska tveganja za delavce, ki medije ustvarjajo.«
 
Po besedah SNS bodo zaposleni v prevzetih podjetjih, poleg večjih pravnih tveganj, izpostavljeni tudi večjim socialno-ekonomskim tveganjem prilagajanja poslovnemu sistemu in modelu upravljanja Skupine Eurofit. »Skupina je podkapitalizirana – podobno kot prevzete družbe, njena dodana vrednost in stroški dela na zaposlenega so precej nižji, v letu 2019 se je soočala z več kot polmilijonsko izgubo.«
 
Izkušnje Sindikata novinarjev Slovenije, ki so jih v preteklosti imeli s podjetji, povezanimi s Skupino Eurofit, sta zelo nizka raven socialnega dialoga in sovražen odnos do sindikata ter socialnega partnerstva. Zaradi tega se bodo, kot navajajo, morebitnemu nadaljnjemu izključevanju in podrejanju »uprli z vsemi razpoložljivimi sredstvi«.