Dobro jutro!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Slovenija

Zelena luč za združitev Dnevnika in Večera

AVK je odločila, da združitev časnikov ne ogroža konkurence na trgu, na Večeru že prva odpuščanja.
FOTO: Jure Eržen
FOTO: Jure Eržen
Maja Grgič, A.V.
29. 7. 2019 | 07:16
29. 7. 2019 | 15:47
6:36
Agencija za varstvo konkurence (AVK) je odločila, da združevanje časopisnih hiš Dnevnika in Večera ne ogroža konkurence na trgu, zato je prižgala zeleno luč za združitev časopisov iz Ljubljane in Maribora. AVK je odločitev sprejel v petek, odločitve pa ne bo komentiral, dokler obe stranki v postopku ne dobita odločbe.



Prvo namero o združitvi sta časopisa najavila pred letom dni, zaradi velikega skupnega tržnega deleža na oglasnem trgu (okoli 40 odstotkov) pa je obstajal sum, da bi združitev ogrožala konkurenco, zato je agencija odločala tako dolgo, so še povedali na Radiu Slovenija.
 

Približno milijon evrov prihrankov


Večer, ki je v lasti Uroša Hakla in Saše Todoroviča, trenutno proda dobrih 19 tisoč izvodov na dan, Dnevnik, ki ga obvladuje Bojan Petan, pa 21 tisoč. Po prvih napovedih bosta časopisa še vedno izhajala ločeno, združili pa naj bi določene redakcije, predvsem redakcije notranje politike, zunanje politike in športa, je poročal Radio Slovenija.

Združitev bo novi družbi prinesla največ prednosti pri oglaševanju, z združevanjem različnih služb pa naj bi prihranili približno milijon evrov, je mogoče izvedeti neuradno. Zaposleni v obeh družbah so zato zaskrbljeni zaradi morebitnih odpuščanj.

Dnevnik, Večer Foto Delo
Dnevnik, Večer Foto Delo


Po zakonu o delovnih razmerjih mora delodajalec v primeru združitve pravice iz kolektivne pogodbe ohraniti še leto dni po združitvi, razen če ta vmes ni prenehala veljati. Na Večeru so avgusta lani ob napovedi združitve že odpovedali kolektivno pogodbo.
 

Vlogo večkrat dopolnili


Dnevnik in Večer sta sicer morala po informacijah Dela v preteklem letu dni vlogo večkrat dopolniti, nazadnje zaradi Večerove prodaje nekaterih revij in Podjetja za informiranje, ki izdaja pomurski Vestnik.

Ministrstvo za kulturo je Dnevniku in skupini Večer sicer že decembra lani izdalo predhodno soglasje za združitev teh medijev v skupnem izdajateljskem podjetju DV mediji, v katerem bosta obe družbi bosta imeli vsaka po polovični delež. V skupni družbi pa po neuradnih informacijah ne bo Dnevnikovega Nedeljskega dnevnika, ki sicer dobro posluje. Postopki združevanja naj bi po neuradnih ocenah trajali šest do devet mesecev.


Na Večeru že prva odpuščanja


Predstavniki obeh sindikatov, Aktiva novinarjev in uredništva na Večeru so vodstvo podjetja v izjavi pozvali, da zaposlenim na Večeru nemudoma pojasni, kako si zamišlja delovanje v novih okoliščinah. »Predvsem nas zanima, ali so s tem ogrožena delovna mesta zaposlenih, katera in v kakšnem obsegu.« Da ta skrb ni neutemeljena po njihovem mnenju, potrjuje nedavna odločitev vodstva podjetja, da odpusti sedem sodelavk in sodelavcev. »Obrazložitev vodstva podjetja, da gre za ´predpripravo h korakom, ki bodo sledili, ko se pridobi soglasje AVK k združitvi Večera in Dnevnika´, dojemamo kot poskus zastraševanja. To spravlja zaposlene v stalno negotovost in ustvarja neprimeren pritisk. Vodstvo podjetja zato pozivamo, naj ponovno oceni potrebnost in posledice napovedanih ukrepov in prekliče napovedano odpuščanje,« so zapisali.

Foto Tadej Regent
Foto Tadej Regent


Predsednik sindikata novinarjev na Dnevniku Igor Dernovšek pravi, da na odločbo AVK še čakajo, da pa so zaradi napovedanega združevanja zakrbljeni. Po njegovih besedah je uprava družbe doslej zatrjevala, da stroškov ne bodo zniževali na račun odpuščanj, ampak da bodo sinergije iskali na drugih področjih. V sindikatu upajo, da bodo v procesih združevanja lahko sodelovali.


Nujna ohranitev lokalne usmeritve


Janja Božžič Marolt Foto Blažž Samec
Janja Božžič Marolt Foto Blažž Samec

Direktorica Mediane Janja Božič Marolt meni, da je glavni cilj združevanja omenjenih časnikov zniževanje stroškov, kar je lahko učinkovito na kratek rok. »Na dolgi rok pa je je lahko za ta dva dnevna časopisa usodno, če ne bosta ohranila lokalne umerjenosti in lokalnih vsebin,« dodaja. Pri tem izpostavlja zlasti Večer, ki je usmerjen na vsebine iz severovzhodnega dela Slovenije in s katerim se bralci izrazito identificirajo. Če bodo to poskušali spremeniti, bo to enako, kot če bi naredili mešano ekipo Viol in Olimpije, ponazori sogovornica. Dela kot nacionalnega časnika po njeni oceni omenjeno združevanje ne bo prizadelo.

Direktor Večera Uroš Hakl in predsednik uprave Dnevnika Bojan Petan odločitev AVK pozdravljata. »Gre za premik, ki ga glede na zaostrene razmere na trgu tiskanih medijev obe družbi ocenjujeva za nujnega,« pravita, vsebine odločbe pa še nista hotela komentirati.

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine