
Neomejen dostop | že od 14,99€
V Sindikatu voznikov avtobusov Slovenije (SVVAS) so »zgroženi nad pogoji, v katerih so prisiljeni živeti delavci s Filipinov, ki so zaposleni v Arrivi«. Zapisali so, da je enajst delavcev nastanjenih v hišo, ki nima centralnega ogrevanja, temveč zgolj manjšo peč na drva v eni sobi. »Na stenah je plesen, v edini kopalnici teče voda, če pa priključijo električni grelnik, ostane celotna hiša brez elektrike,« je razmere, v katerih so nastanjeni filipinski vozniki avtobusov na novinarski konferenci opisal predsednik Konfederacije sindikatov 90 Slovenije Damjan Volf.
Za življenje v »nečloveških razmerah je moral vsak delavec odšteti med 200 in 230 evrov na mesec«, kar je veliko, še posebno glede na to, da so v prvem mesecu dela prejeli le okoli 600 evrov, v drugem mesecu pa tisoč evrov. »Ne moremo se znebiti občutka, da so ti delavci pripeljani s prevaro in lažnimi obljubami, zato da potem tu opravljajo delo za nedostojno plačilo in v pogojih, ki sodijo v neko drugo stoletje,« je poudaril Volf in spomnil, da je delavce v Slovenijo pripeljala kadrovska agencija Workforce, katere direktor je Boštjan Trilar, nekdanji župan Kranja.
Delavci sicer niso zaposleni pri kadrovski agenciji, temveč neposredno pri Arrivi, Workforce pa je pravno samo najemodajalec in tisti, ki delavce integrira v okolje, kamor so prišli. S takšno ureditvijo se delodajalec zakonito izmakne vsem odgovornostim za pogoje, v katerih živijo, so opozorili v sindikatu. »Uvoz tuje delovne sile spominja bolj na trgovino z ljudmi kot na zakonito posredovanje,« je ocenil Volf.
Sindikalisti menijo, da to predstavlja socialni damping, in ocenjujejo, da je uvoz delovne sile s Filipinov, način, kako se Arriva izogiba zvišanju plač voznikom. »Na eni strani imamo ministra za delo, ki trdi, da verjame, da tuji delavci niso socialni damping in ministrico za zunanje zadeve, ki zagotavlja, da bo za tuje delavce dobro poskrbljeno – pri čemer sta oba javno razglašena za socialna politika –, na drugi strani pa je realnost, ki prinaša življenjske pogoje iz nekega drugega tisočletja, plesen na stenah in plačilo, ki komaj omogoča preživetje, kaj šele pomoč svojim družinam, kar je temeljni razlog za to, da ti ljudje sploh pridejo k nam,« je pojasnil Volf.
S podjetja Arriva so odgovorili, da nastanitev delavcev s Filipinov organizira podjetje Workforce, kljub temu so že ukrepali in sklicali sestanek z Workforce, na katerem so zahtevali pojasnila ter takojšnje ukrepe za izboljšanje pogojev. Prav tako izvajajo dodatne preglede nastanitev, da bi zagotovili skladnost s standardi in dogovorjenimi pogoji. Od Workforce so zahtevali tudi konkretne rešitve, vključno s takojšnjimi izboljšavami. Vzpostavljajo tudi komunikacijski kanal za zaposlene, »kjer bodo lahko varno in neposredno poročali o morebitnih težavah z bivanjem,« so sporočili.
Da tuji delavci, ne zgolj Filipinci, pogosto živijo v nemogočih razmerah ter v večini primerov prejemajo minimalno plačilo za delo, ki traja dlje od polnega delovnika, je dejstvo, s katerim so na ministrstvu za delo seznanjeni. Za STA so povedali, da pripravljajo možen nabor ukrepov, s katerimi bi kaznovali kršitelje.
»Opažamo tudi, da so nekatera podjetja, ki zagotavljajo plačila pod pragom tveganja revščine in slabe delovne pogoje ter posledično na evropskem ali balkanskem trgu ne najdejo delavcev, na modelu uvažanja delavcev iz Azije utemeljila celo svoje poslovne modele,« so povedali na ministrstvu.
Pojasnili so, da ta trend spremljajo že nekaj časa in pripravljajo možen nabor ukrepov, s katerimi bi primerno kaznovali kršitelje ter končali prakse socialnega dampinga, ki da so jih delodajalci v preteklih letih množično uporabljali.
»Ministrstvo za delo najostreje obsoja vse delodajalce, ki nelegalno izkoriščajo tuje delavce in s tem v državi izvajajo socialni damping,« so sklenili.
Slovenija je s Filipini sicer minuli teden podpisala memorandum o soglasju med državama o sodelovanju na področju dela, katerega cilj je zagotovitev in spodbujanje dostojnega dela, ki bo temeljilo na varnem in pravičnem zaposlovanju Filipincev v Sloveniji. Je pa memorandum precej okviren dokument, v katerem državi izražata namero o sodelovanju.
Generalna direktorica Zavoda RS za zaposlovanje Greta Metka Barbo Škerbinc je na začetku marca poudarila, da je namen dogovora med stranema vzpostavitev kontroliranega procesa delovnih migracij, da bi se izognili izkoriščanju. »Naš namen je dejansko preprečevati izkoriščanje in nezakonite poslovne prakse,« je opozorila in dodala, da bi se s tovrstnim sodelovanjem držav preprečilo, da Filipinci posrednikom plačujejo za prihod na delo v Slovenijo. TV Slovenija je namreč pred kratkim razkrila, da za to odštejejo več tisoč evrov.
V Sloveniji dela okoli 400 Filipincev.
Komentarji