Zaradi spremembe plačilnega sistema zaslužijo od 20 do 30 odstotkov manj

Po tem, ko so se včeraj iz Wolta in Glova odzvali, da ne obstaja pravna podlaga za pogajanja h kolektivni pogodbi dostavljavcev, kar so iz Sindikata Mladi plus zanikali, so slednji danes opozorilno stavkali. Stavka se je začela ob 11. uri in se končala ob 13. uri. 

Ob začetku stavke so v Miklošičevem parku v Ljubljani organizirali novinarsko konferenco, s katero so javnost obvestili o vzrokih za opozorilno stavko.

Sindikat dostavljavcev – Sindikat Mladi plus je v sredo, 26. aprila, vodstvu Wolta in Glova v Sloveniji dostavil zahtevo po pristopu h kolektivnim pogajanjem. Njihov rezultat bi bila sklenitev kolektivne pogodbe, ki bi za stalno uredila položaj dostavljavk in dostavljavcev v Sloveniji. Rok za pristop k pogajanjem je bil 9. maj.

Podporo Sindikatu dostavljavcev in poziv Woltu in Glovu za izpolnitev stavkovne zahteve so izrazili tudi mnogi slovenski sindikati in druge organizacije. FOTO: Voranc Vogel/Delo

»Pretvarjajo se, da ni pravne podlage za začetek pogajanj«

»Dan po roku za pristop h kolektivnim pogajanjem smo dobili odgovora vodstev Wolta in Glova, ki jasno izkazujeta, da ne želijo pristopiti k pogajanjem in ne spoštujejo socialnega dialoga. V svojih odgovorih celo lažejo in zavajajo, saj se pretvarjajo, da ni pravne podlage za organiziranje dostavljavcev in začetek kolektivnih pogajanj.«

Kot so opozorili v sporočilu za javnost, to ne drži, saj je organiziranje delavk in delavcev osnovna človekova pravica, ki je v Sloveniji zavarovana celo z ustavo. Ena izmed osnovnih nalog sindikatov je sklepanje kolektivnih pogodb.

Sindikat Mladi plus je, kot pišejo, tako legitimen, reprezentativen in pravno priznan zastopnik interesa svojih članov in članic, kar so tudi dostavljavke in dostavljavci. Kot so dodali, poleg tega obstaja tudi pravna podlaga na evropski ravni – to je možnost urejanja kolektivnih pravic za samozaposlene prek kolektivnih pogodb –, ki določa smernice o uporabi konkurenčnega prava EU za kolektivne pogodbe v zvezi z delovnimi pogoji samozaposlenih oseb brez zaposlenih.  

Mojca Žerak, Jernej Kastelic in dostavljavec Janez. FOTO: Voranc Vogel/Delo

Prav zaradi naštetega – to je nepriznanja sindikata in nepripravljenosti na začetek pogajanj – danes od 11. do 13. ure poteka opozorilna stavka. V teh dveh urah najmanj sto dostavljavcev ne bodo opravljali dela.

»Dostavljavcem je dovolj, ker želijo kolektivna pogajanja. Razočarani in ogorčeni smo nad odgovori podjetij Wolt in Glovo,« je na tiskovni konferenci povedal Jernej Kastelic iz Sindikata Mladi plus. Za dve uri so dostavljavci prekinili delo, vseh stavkajočih je več kot sto. »S tem želijo pokazati, da brez njihovega dela tudi njih ni. Če Wolt in Glovo ne bosta prisluhnila stavkajočim, bodo ti primorani aktivnosti stopnjevati.« Njihov odgovor jasno nakazuje, da ne želijo pristopiti k pogajanjem in ne spoštujejo socialnega dialoga.  

Kolektivne pogodbe, ki urejajo delo platformnih delavcev, tako obstajajo na Finskem, v Španiji, Italiji, Avstriji, na Švedskem in na Danskem, je povedala Mojca Žerak. FOTO: Voranc Vogel/Delo

V veliko državah že obstajajo kolektivni dogovori med platformami in dostavljavci

»Pravna podlaga za začetek pogajanj za kolektivno pogodbo obstaja. Podjetji o tem manipulirata in lažeta. Organiziranje delavk in delavcev je osnovna pravica. To, da samozaposleni ne morejo biti člani sindikata, ne drži,« je povedala Mojca Žerak iz Sindikata Mladi plus. Prav tako jim pravno podlago tudi zagotavlja številčnost sindikata, včlanjenih je že več kot 120 članov. V veliko državah v Evropi že obstajajo kolektivni dogovori med platformami in dostavljavci. Sindikalno organiziranje platformnih delavcev in delavk se je v zadnjih letih močno razširilo po vsem svetu. Drugod po Evropi po besedah Žerakove že obstajajo podobni sindikati, kot je slovenski. Kolektivne pogodbe, ki urejajo delo, pa že obstajajo na Finskem, v Španiji, Avstriji, na Švedskem in Danskem.

Wolt in Glovo v svojih odgovorih celo lažejo in zavajajo, saj se pretvarjajo, da ni pravne podlage za organiziranje dostavljavcev in začetek kolektivnih pogajanj. FOTO: Voranc Vogel/Delo

Podporo dostavljavcem in dostavljavkam je izrazila tudi Evropska federacija sindikatov, številni slovenski sindikati in drugi. Evropsko federacijo skrbi odziv Wolta in Glova v Sloveniji, je povedal Kastelic. Pozivajo vodstvi Glova in Wolta v Sloveniji, da pristopijo h kolektivnim pogajanjem in zagotovijo pravične in dostojne delovne pogoje. 

»Včeraj smo se s sindikatom v Bruslju sestavili s predstavniki Evropske komisije. EK se strinja, da je treba urediti platformno delo, zato je že pripravila predlog evropske direktive,« je povedal Kastelic.

V Sindikatu dostavljavcev - Sindikat Mladi plus so ogorčeni in razočarani nad žaljivim odgovorom vodstev Wolta in Glova v Sloveniji. FOTO: Voranc Vogel/Delo

»Dovolj imamo ignoriranja, zato smo se organizirali. Sam sem poskušal imeti dialog z delodajalcema, nekaj nas je bilo povabljenih na sestanke, ampak nas niso upoštevali in poslušali. Rezultatov ni bilo. Položaj želimo urediti sistemsko: s pogajanji in napisanimi dogovori. Wolt zavaja s svojimi anketami, ki prikazujejo, kako zelo zadovoljni naj bi bili dostavljalci. Če bi bilo to res, danes ne bi stavkali. Resnica je namreč, da se nam je položaj izjemno poslabšal. Zaradi spremembe plačilnega sistema zaslužimo tudi 20 do 30 odstotkov manj. Stroški življenja pa se povečujejo,« je povedal dostavljavec Janez.

Iz Wolta so medtem sporočili, da so se s Sindikatom Mladi Plus nazadnje srečali marca. Takrat naj bi zatrdili, da podpirajo »delo Evropske komisije pri zagotavljanju smernic za države članice, s katerimi bodo samozaposlenim utrli pot do kolektivnih zastopanj. Strinjamo se, da je dobro, da imajo tudi samozaposleni možnost zastopanja svojih interesov«. Kljub temu so ta teden zavrnili zahtevo sindikata dostavljavcev za začetek pogajanj za sklenitev kolektivne pogodbe.

Podpora v parlamentu

V SD so ob današnjo opozorilni stavki dostavljalcev izrazili razumevanje. »Ne glede na to, da niso vključeni v delovno razmerje, danes stavkajoči opravljajo delo za naročnika, v razmerju do katerega so v izrazito podrejenem položaju, mnoga poslovna tveganja pa naročnik prenaša nanje.

Začetek sindikalnega organiziranja in zahteva po kolektivnih pogajanjih jasno nakazujeta, da ne gre zgolj za »partnerje« podjetij. Zahteve po formalizaciji odnosa in sklenitvi kolektivnega sporazuma so zato smiselne, četudi niso povsem skladne z njihovim formalnim statusom,« so zapisali.

»Poskuse omejevanja sindikalnega organiziranja in zavračanje kolektivnega sporazumevanja« razumejo kot »izogibanje odgovornosti in kratenje delavskih pravic«. Zato delodajalce pozivajo, »da svoje trditve o dostavljalcih kot »partnerjih« pričnejo dokazovati tako, da z njimi stopijo v partnerski dialog«.