Simpatični epidemiolog »cepil« v Kopru

»To je javnozdravstveni pristop: na koncu dnevna niso obveze, ampak je pogovor - če se le da z vsakim, ki si želi do pravih informacij, « je dejal Mario Fafangel, vodja Centra za nalezljive bolezni Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Danes je na koprskem osrednjem trgu, s prepoznavno rdečo masko na obrazu, odgovarjal na vprašanja številnih mimoidočih.
 
Epidemiolog, ki je večkrat kritičen do vladnih potez v povezavi z obvladovanjem epidemije, je svoj prihod v Koper napovedal prek twitterja, v svojem nekonvencionalnem slogu: »Cepim, non-judging kakšen dvom lahko rešimo, Star Trek debata lahko pade ...« Na lastne oči smo se prepričali, kako je, po štirih urah terenskega dela, še vedno poln energije, pojasnjeval, zakaj priporoča cepljenje proti novemu koronavirusu. »Ljudi niti nismo prepričevali, vsak se odloči po svoje. Ponudili pa smo jim relevantne informacije, ki niso bile izkrivljene. V poplavi različnih podatkov je pravzaprav težko oceniti, kdaj gre res za zdravje ljudi, kdaj pa se za določenimi ukrepi skrivajo drugi interesi,« je izpostavil.
 

Kaj je zanimalo mlade

 
Mlade, ki obiskujejo bližnje fakultete, je zanimalo predvsem, zakaj bi se bilo smiselno cepiti, če vendar zanje obstaja majhna možnost, da hudo zbolijo. »Priporočal sem jim cepivo mRNK, kjer odpadejo vsi strahovi pred strdki in krvavitvami; ti se sicer v zelo rekih primerih lahko pojavi pri vektorskih cepivih. Pogovarjali smo se o tveganjih, ki so jim izpostavljeni v primerjavi s prebolevanjem covida-19. Pri mRNK cepivih je največ govora o miokarditisu oziroma vnetju srčne mišice, ki pa je izjemno izjemno redko, medtem ko so zapleti po covidu-19 bistveno hujši. Računica je vselej ta, da je cepljenje varnejša odločitev,« je razložil. Ob tem je dodal, da sam osebno ne pozna zdravnika, ki bi trdil, da je varno mlado populacijo kar prekužiti, saj so dolgotrajne posledice te bolezni še premalo poznane.
 

 
»Dolgo sem o tem razmišljal; najprej sem bil za, potem sem zaradi različnih pogledov v javnosti, postal skeptičen. Odločil sem se, da s tem končno razčistim,« je povedal Nik Švara, študent fakultete za humanistiko Univerze na Primorskem, potem ko se je po pogovoru s Fafanglom, cepil. Pri njem je prevladala skrb za družino, pa tudi to, da za necepljene veljajo številne omejitve.  »Kot vzgojiteljica v vrtcu sem se cepila z enim odmerkom, ko pa sem ravno danes srečala 35-letnega soseda, ki je prebolel covid-19 in sem ga komaj spoznala, sem ugotovila, kako nevarna bolezen je to. Potem pa naletim na to stojnico…kot da bi bila na delu višja sila,« pa je svojo zgodbo povzela 60-letna M. P.
 

 
Prebivalstvo je treba opolnomočiti

 
»Ljudje so glede cepljenja na okopih, obveze ne bodo pomagale. Moramo jim ponuditi paleto možnosti, s katerimi lahko obvladujemo pandemijo - to je PCT v polnem obsegu -  prebolevnosti bi se verjetno vsi najraje izognili, če bi se le dalo -, cepljenje, ki mora biti na razpolago na vsakem vogalu, tudi s posvetovanjem ena na ena, enako velja za testiranje,« je poudaril Mario Fafangel. Sogovornik navede tudi, da smo uvajali cepljenje za virus HPV na prostovoljni osnovi, zato se mu zdi vsaka izbira prisile korak nazaj. Prava pot je zanj opolnomočiti prebivalstvo. Primer pozitivne prakse na tem področju je Portugalska, kjer so z ustvarjenim zaupanjem precepili že skoraj vso populacijo nad 12 let.
 
Kot je nadaljeval, si vsi želimo, da bi imeli šolanje v živo, tudi zabave in potovanja, da bi končno spet zaživeli normalno. Mlada generacija pa ob zavedanju, da je cepljenje varnejše od prebolevnosti, po njegovih izkušnjah tudi razume, da je treba zaščititi druge, predvsem ranljivejše skupine, na katere bi lahko prenesli okužbo.  Podobno kot so se mnogi zdravstveni delavci cepili proti gripi zato, da so zaščitili najbolj ranljivo populacijo. »Pri cepljenju proti gripi med splošnim prebivalstvom nismo bili tako uspešni, tudi pri covidu-19 ne, vsaj ne tako kot bi si želeli,  a to ne sme biti razlog, da vržemo puško v koruzo,« je prepričan.

 
Pogled stroke mora vključevati širši kontekst

 
Fafangel je v zvezi s smrtjo 20-letnega slovenskega dekleta po časovnem sosledju cepljenja s cepivom janssen, ki spada med vektorska cepiva, poudaril, da gre za veliko osebno tragedijo. »Kot človek, oče in zdravnik izrekam globoko sožalje družini in vsem najbližjim. Vsakršno nizanje podatkov daje ob tem vtis hladnokrvenega početja, zato je ta dogodek težko komentirati,« je menil. »Vprašanja, ki si jih zadaja stroka, pa morajo biti postavljena v širšem kontekstu – kakšno je tveganje po bolezni, koliko bolnikov umre, koliko je neposrednih in posrednih smrti, ki jih novi koronavirus povzroča. Povsem zaupam posvetovalni skupini za cepljenju proti covidu-19, ki bo morala razmisliti ali sprejeti nove smernice glede uporabe vektorskih cepiv.  Zagotovo bodo primerjali globalne razmere in podatke iz literature z lokalnimi razmerami v Sloveniji. Danes so parametri za presojanje drugačni kot ob odobritvi cepiv, ko je bilo na vprašanje, katero  uporabiti, enostavneje odgovoriti,« je navedel.   Opozoril je tudi, da stoodstotne varnosti ni, in če tega ne bi sprejeli, zdravstvo sploh ne bi moglo nikogar zdraviti.
 

Tretji odmerek kot dodatni rešilni jopič

 
Evropska agencija za zdravila (EMA) je prav danes odobrila osvežitveni odmerek cepiva proti covidu-19.  »Kot epidemiolog menim, da je dodatni odmerek cepiva vsekakor potreben pri tistih, ki so imunokompromitirani in s tem najbolj ogroženi, glede zelo široko dostopnega tretjega odmerka pa bi potrebovali več argumentov zanj,«  je pojasnil  (o tem je govoril še preden je bila znana odločitev agencije)  Epidemiološko gledano je po njegovem veliko bolj smiselno cepiti prebivalstvo, ki še ni zaščiteno, predvsem v manj bogatem delu sveta. Tam je smrtnost zaradi covida-19 izjemno visoka, pravih številk sploh ne poznamo,« je argumentiral.   Pri tem je citiral Mika Ryana iz Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) - da je omogočiti izjemno visoko stopnjo zaščite le v bogatejših državah enako, kot če bi dajali rešilni jopič nekomu, ki ga že ima. Večina držav še zmeraj ne dosega niti deset odstotkov precepljenosti.  S tem namreč zahajamo v neetičnost.  »Mi se borimo z globalno pandemijo,« je podčrtal.

Nova resničnost za vse pa bo po njegovem, še nekaj časa vzdrževanje določenih ukrepov -  ki jih vsi razumemo, zakaj jih imamo -  po možnosti tudi z novim zagonom digitalnih rešitev, ki  v Sloveniji niso zaživele, kot je aplikacija  Ostani zdrav.   »Pri tem je šlo za v javnosti slabo predstavljeno rešitev, ki so jo mnogi povezovali s sledenjem. Dejansko pa bi nam lahko olajšala življenje in bi našla svoje mesto v paleti ukrepov za obvladovanje pandemije « je sklenil.