Pobudnikom referenduma o noveli zakona o vodah je šest dni pred rokom uspelo zbrati ne samo zahtevanih 40.000 overjenih podpisov, temveč še štirinajst tisoč več ali natančno 48.479, ki jim je treba prišteti še »zaostalih« 6000 spletnih podpisov, tako da se je proti noveli zakona oziroma za referendum izreklo skoraj 54.500 Slovencev. V državni zbor so podpise vložili danes.

Državni zbor mora referendum razpisati v sedmih dneh po vložitvi zahteve z aktom. Od dneva razpisa referenduma do dneva glasovanja po navedbah STA ne sme preteči manj kot 30 dni in ne več kot leto dni. Zakon bo na referendumu zavrnjen, če bo proti njemu glasovala večina volivcev, ki so glasovali veljavno. Proti zakonu mora pri tem glasovati najmanj petina vseh volivcev.
 

Dvesto prostovoljcev

Podpise proti »groznemu zakonu ministra Vizjaka«, kot so novelo zakona o vodah poimenovali v gibanju Za pitno vodo, je po državi zbiralo okrog dvesto prostovoljcev – od upokojencev do osnovnošolcev. Po Urošu Macerlu, predsedniku zasavskega Eko kroga, je bilo zbiranje podpisov »v teh oteženih pogojih preizkus, ali se zna civilna družba organizirati«. Dokazali smo, da zmoremo, je dejal. V zvezi z referendumsko kampanjo in referendumom, ki sledita vložitvi podpisov, pa je dejal: »Pričakujemo ogromno poskusov, da se državljane razdeli, spre med seboj. A prepričan sem, da bomo dokazali, da znamo in razumemo, kaj pomeni voda, kaj pomeni demokratična država.«



Ta referendum bo po Macerlu preizkus zrelosti države in državljanov. Pobudniki zbiranja podpisov so v zmago prepričani, ker se, kot pravijo, borijo za »čisto pitno vodo, ki je osnova vsake države«.
 

Ministrstvo za javno upravo spet zatajilo

Kljub temu da so delavci na upravnih enotah po oceni pobudnikov delali dobro, pa so pri zbiranju podpisov tudi tokrat naleteli na veliko težav, ki jih pripisujejo ministrstvu za javno upravo, ki po njihovem mnenju ni dobro opravilo svojega dela. Ne samo da ni bilo zagotovljenega dovolj kadra, navajajo v Gibanju za pitno vodo, tudi navodila upravnim enotam niso bila napisana dovolj natančno oziroma so bila napisana tako, da so jih različno razumeli in interpretirali, zaradi česar so nastajale kršitve – da so se morali ponekod ljudje na upravnih enotah za podpis podpore referendumu naročati.
 
Prav tako na Gibanje s precejšnjo zamikom prihajajo tudi spletni podpisi. Danes je do njih prispelo okrog 19.000 podpisov – ki pa so jih imeli, sodeč po e-upravi, zbrane že prejšnjo sredo, kar pomeni, da je med oddanimi in danes vloženimi podpisi za približno šest tisoč podpisov razlike. V Gibanju se glede na to, da so ministrstvo pravi čas opozorili na morebitne zaplete, sprašujejo, ali gre za napako ali za namerno zavlačevanje, ki pa je v vsakem primeru nedopustno. Kot dodajajo, se ne morejo  »znebiti občutka, da gre tako kot pri ja pomeni ja za zavlačevanje, da bi bilo glasovanje na referendumu čim kasneje v poletju«.


 

Dostop do vode za vse

Spomnimo, da so se državljani za zbiranje podpisov odločili zato, ker je državni zbor zakon o vodah, ki v 37. členu dovoljuje posege na vodna in priobalna zemljišča, kljub opozorilom stroke in civilne družbe potrdil po skrajšanem postopku. Najbolj sporna je možnost gradnje objektov v javni rabi – gre za hotele, poslovne stavbe, parkirišča … – po zakonu o graditvi objektov, zaradi česar dostop do vode ne bi bil več »nedotakljiv«. S posegom v 37. člen zakona se po trditvah vlade oži možnost posegov na vodna priobalna zemljišča, po oceni pobudnikov referenduma pa se širi.

Ali kot pravi Miha Stegel iz civilne iniciative Danes: »Namesto postopnih sprememb zakona so nastale hitre, škodljive spremembe, ki vplivajo na gradnjo objektov v priobalnih pasovih, na pitno vodo, omogočajo divjo privatizacijo priobalnega pasu in jemljejo denar iz sklada za vode za nekaj popolnoma drugega – za čiščenje vodotokov.«