Sedem vprašanj in odgovorov pred novim šolskim letom

Ljubljana – Potem ko starši, predvsem manjših otrok, ki še ne morejo sami ostati doma, med poletnimi počitnicami organizirajo varstvo, vmes pa nakupijo vse potrebščine za šolo, se jim pred začetkom novega šolskega leta postavljajo nova vprašanja in porodijo nove, tihe skrbi, ki gotovo vsebujejo eno od spodaj navedenih, morda povsem banalnih zagat.

 

■ Ali bo otrok nosil pretežko šolsko torbo?

Čeprav se stroka strinja, da naj torba ne presega deset odstotkov njegove telesne teže, je terenski projekt Naj torba ne bo borba leta 2016 pokazal, da je njihova povprečna teža znašala skoraj 17 odstotkov telesne teže otrok. Najmlajši zato pogosto tarnajo o bolečinah v hrbtenici. Ali torbo in gradivo vsak dan nosijo domov, je odvisno od posamezne šole. V omaricah je smotrno pustiti vse, tudi športno opremo in likovne pripomočke, domov naj odnesejo le zvezke, ki jih potrebujejo za domačo nalogo.
 

■ Bo varen, če se bo v šolo peljal s kolesom, ali je bolje, da gre peš?

Statistični podatki kažejo, da je bolje, če gre peš. Letošnje leto je za zdaj najvarnejše prometno leto do zdaj. Na pomembnost varnih poti tudi letos opozarjajo z nacionalno preventivno akcijo. V prvih dneh šole bodo policisti izvajali nadzor hitrosti in preverjali tehnično ustreznost vozil, s katerimi se najmlajši prevažajo v šolo, tudi koles in mopedov. Prostovoljci na šolskih poteh ne bodo stali samo v prvih dneh, ampak tudi po vsakokratnih počitnicah med letom. K počasnejši vožnji bodo voznike spodbujali še prikazovalniki hitrosti, ki so jih dobile nekatere občine. Poleg tega bodo vsi prvošolčki prejeli knjižico z napotki o varni udeležbi v prometu. Prvošolčki in učenci, ki so od šole oddaljeni več kot štiri kilometre, so upravičeni do brezplačnega prevoza.

■ Bo šola poskrbela za dovolj gibanja?

V predprejšnjem šolskem letu je analiza ljubljanske fakultete za šport pokazala, da so se od osamosvojitve gibalne sposobnosti dečkov zmanjšale za 1,7 odstotka, najbolj v starosti od deset do 12 let in od 16 do 18 let, pri dekletih pa izboljšale za 4,1 odstotka. Lani je v šolah že petina oziroma 36.000 učencev imelo več ur telovadbe. Ta krog se bo 3. septembra razširil na 175 šol. Znotraj različnih sklopov podaljšanega bivanja bodo z dosedanjih treh od zdaj imeli po pet ur gibanja na teden.
 

■ Bo urnik še bolj natrpan?

Poleg dveh dodatnih ur gibanja nekatere otroke čaka prav toliko dodatnih ur učenja jezika. Vanje bodo vključeni le šolarji, čigar starši so se s tem strinjali junija. Medtem ko bodo spremembe razširjenega programa predvidoma zaživele na 155 osnovnih šolah – po rednem pouku bodo izvajale tri stebre aktivnosti s področja zdravja, kulture in osnovnošolskega dela –, bodo več ur jezika imeli le na 20 šolah. Prvega tujega jezika se bodo poskusno učili prvošolčki, drugega sedmošolci. Medtem nekatere tretješolčke še drugo leto zapored čaka poskusno pisanje nacionalnega preverjanja znanja iz matematike in slovenščine.

■ Kako bo poskrbljeno za prehrano?

Šola je dolžna organizirati malico za vse prijavljene, dodatno pa lahko organizira še zajtrk, kosilo in popoldansko malico. Če si malice – ta tudi letos stane 0,80 evra – ali kosila ne morejo privoščiti, lahko zaprosijo za subvencijo. Do brezplačne malice so upravičeni učenci iz družin, katerih dohodek na osebo ne presega 546 evra, do brezplačnega kosila pa učenci iz družin, katerih dohodek ne presega 371 evrov. Na prehrano se morajo prijaviti, vlog za subvencijo pa ni treba več oddajati na center za socialno delo, saj šole izpolnjevanje pogojev preverijo v odločbi o otroškem dodatku.

■ Bo otrok govoril o medvrstniškem nasilju?

Nasilja ni mogoče povsem preprečiti, a v družbi lahko do njega vzpostavimo ničelno toleranco. Čeprav so nekatere njegove oblike, še posebno je v porastu spletno nasilje, manj opazne, to za žrtve ni nič manj boleče. Otroka spodbujajte, da vam zaupa. Če z vami spregovori o nasilju, se odzovite umirjeno, mu verjemite in zagotovite, da zanj ni kriv sam. Med pogovorom ga spodbujajte, poudarite, kako pomembno je, da o tem govori. O nasilnih dogodkih čim prej obvestite šolo.

■ Koliko zunajšolskih dejavnosti je priporočljivih?

Za otroka ni dobro, če ima preveč obšolskih obveznosti. Vsak potrebuje prosti čas, brez določenih načrtov, saj je takrat njegova domišljija najbujnejša. Preveč dejavnosti, naj bodo športne, glasbene ali jezikovne, onemogočajo razvoj lastne identitete. Ko načrtujete njegove aktivnosti, mislite na to, da mora imeti po pouku najmanj toliko časa za prosto igro in druženje, kot ga ima za organizirane dejavnosti. Tiste, ki se jih ne udeležuje z veseljem, lahko ukinete.