»Še vedno čakam na opravičilo«

Ljubljana – Po treh mesecih aktivnega dela smo spoznali, da je stanje precej resnejše, kot smo si prestavljali, je v ponedeljek povedal Igor Vovk, eden vodilnih članov iniciative Dovolj.je. Civilna iniciativa, katere cilj je »zaščititi žrtve spolnih zlorab v Cerkvi na Slovenskem«, je naredila novo potezo in objavila še dve imeni duhovnikov, ki sta zlorabljala otroke. Javno so spregovorile tudi tri žrtve. Ena od teh, Barbara Kompara, se je razkrila, vse tri pa so povedale imena storilcev.

Motiv za tokratni javni nastop je bil, da je vrh slovenske Cerkve odpovedal sodelovanje z iniciativo, toda hkrati se glede postopkov zoper zlorabe ni zgodilo nič. Odvetnik Tomaž Pisk je povedal, da se stanje na področju razčiščevanja spolnih zlorab ne le ni izboljšalo, v resnici se je celo poslabšalo. Sporočilo žrtvam, je povedal Igor Vovk, mora biti in je: »Niste več sami, tu smo ljudje, ki vas razumemo.«


 

Trpljenje traja, kaznivo dejanje zastara

Osrednji dogodek današnje tiskovne konference iniciative so bila tri pričevanja. Prvega med njimi je osebno in sama kot žrtev spolne zlorabe predstavila Barbara Kompara. Po zlorabi sem živela dvojno življenje, je povedala. »Na zunaj smeh na obrazu, navznoter bolečina in žalost.« Potem je spoznala, da tako ne gre več naprej, da to ni življenje. Poiskala je psihoterapevtsko pomoč, kajti ni mogla sprejeti dejstva, da je bila zlorabljena. Ko je bila na glas zmožna izgovoriti storilčevo ime, se je počutila kot zmagovalec. Začela se je osvobajati krivde: »S sebe sem začela čistiti umazanijo, gnus, vonje, dotike, poljube, boleče spomine.« Po dolgih letih terapije in osebne vere je storilcu odpustila. Ko je o dejanju spregovorila, je bilo to po civilnem pravu zastarano. »Ne razumem, kako lahko dejanja zastarajo, ko ti odrasla oseba kot otroku za vedno rani telo in ubije dušo … Četudi po pravu tako dejanje zastara, v tvojem spominu in telesu ne zastara.« Vsem, ki so kdaj doživeli zlorabo, je položila na srce, naj zločin prijavijo in naj na glas imenujejo osebo, ki jim je uničila otroštvo, mladost, življenje. Sama je podala cerkveno prijavo, storilec ji je grozil. Prijava je romala v Rim in od takrat do danes še ni prejela odgovora. Izvedela pa je, da se je cerkveni postopek končal brez sankcij za storilca. Po osmih letih, je povedala, je spet na začetku poti boja za resnico. Nad postopki Cerkve je razočarana, še bolj pa jo boli dejstvo, da storilec še vedno lahko prihaja v stik z mladoletnimi. Da bi jih zaščitila, je razkrila ime storilca: pater Pashal Jožef Prša.




 

Kakšna je vloga vrha slovenske Cerkve?

Naslednji dve pričevanji sta posredovali žrtvi iz Srednje vasi v Bohinju, za zločin spolne zlorabe sta obtožili zdaj upokojenega duhovnika Marjana Zupanca. Pozivam žrtve, da se opogumijo in podajo prijavo, je povedala ena od njiju. »Govoril je, da je to najina skrivnost«. »V sebi še vedno nosim bolečino njegovega dejanja, bolečino ponižanja, bolečino molka.« Ko je bila prva žrtev prvič zlorabljena, je bila globoko mladoletna. Druga žrtev je prav tako opisala metodo njegovega ravnanja, kako se je dotikal njenega spolovila, kako jo je na silo poljubljal po obrazu. Še danes jo zmrazi, ko se spomni dolgega nohta na njegovem mezincu, ki ji ga je pritisnil v kožo. Ko je to povedala doma, ji nihče ni verjel. Vse to spolno nasilje se je dogajalo okoli osem let, dokler Zupanc ni zapustil župnije. Sprožila je uradne cerkvene postopke. Nadškof Anton Stres je zadevo »vzel v roke«, zaslišal oba, njo in Zupanca, prišel je do sklepa, da se je zloraba res zgodila. Župnik naj bi plačal zdravljenje, napisati pa bi moral tudi opravičilo. Do danes ga ni prejela. Še vedno ga čaka. »Otrokom se kaj takega nikoli ne bi smelo zgoditi.« Vse to ravnanje »podpira vrh slovenske Cerkve«, je še povedala.

Lazarist Janez Cerar je nato celotno dogajanje postavil v perspektivo. Po treh mesecih je namreč nastal vtis, da uradna slovenska Cerkev nasproti Iniciativi stoji kot blok in da ta dobiva že skoraj disidentski status nezaželenosti. »Rad bi vam povedal, da cenim vaše delo. Cerkev vas ceni tudi takrat, ko vtaknete prst v rano, čeprav je ta rana v cerkveni skupnosti. Vaše delo je dragoceno, saj pripomorete k iskanju resnice in samo resnica nas bo osvobodila.« To so bile besede papeža Frančiška, je povedal, in tri mesece po srečanju v Rimu »je izdal dokument z določili, ki veljajo za celotno Katoliško cerkev«. Duhovniki so dolžni sporočiti vedenje o zlorabi ali prikrivanju. Žrtvam ne more biti naložena nobena obveznost molka v zvezi z vsebino prijave. Ta papežev odlok ureja tudi preiskave proti škofom, kardinalom in redovnim predstojnikom. Pomemben del tega dokumenta je napoved sankcij za tiste, ki bi prikrivali ali ovirali postopke. Določba, je povedal Cerar, bo od 1. junija letos veljala za vse duhovnike, redovnike, redovnice in predstojnike v Katoliški cerkvi. Dokument, je povedal, ima pomenljiv naslov: »Vi ste luč sveta.«

Cerar je 19. februarja predstavil življenjsko izkušnjo zlorabljenega Damiana Černaka, zraven je razkril tudi svojo osebno zgodbo. Tudi on je povedal, da ga je spolno zlorabil Jože Planinšek. Decembra 1992 je Planinšek Cerarju pisal zasebno pismo, med drugim tole: »Zdaj bi te malo potrepljal po 'ta malem', če bi visel na telefonu na hodniku, kot sem to večkrat storil, kadar sem šel mimo in te s tem malo pojezil.« Tudi on je, potem ko je opisal zaplete pri iskanju pravice, pozval žrtve tega duhovnika, naj na spletni strani iniciative podajo prijavo.

Matej Križanič, eden od »motorjev« Iniciative, je končno javnosti predstavil statistiko in analizo dosedanjih prijav, kar je skupaj s posnetki dveh žrtev mogoče videti na spletni strani Iniciative Dovolj.je.