Šarec: Obletnica je priložnost za uveljavitev Prekmurja kot regije

Ta konec tedna je vrhunec slovesnosti ob 100. obletnici združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Včeraj je v Beltincih potekala občinska slovesnost z odkritjem spominskega znamenja, prav tako v Beltincih pa je bila danes še osrednja državna proslava.

Dogodek je uvedel prihod predsednika države Boruta Pahorja ob častnem vodu in Zdravljici, slavnostni govornik na njej je bil predsednik vlade Marjan Šarec.



»Življenje narodov je težko ocenjevati objektivno. Kar je za nekoga zmagoslavje, je za druge gorje,« je zbranim uvodoma povedal predsednik vlade. »Bila so temna obdobja brez pravic. Težko odpuščamo človeku, kaj šele narodu. Veliko lažje je sovražiti.«

»Nocoj je lep večer, ko se spominjamo versajske pogodbe,« je nadaljeval in ob prekmurskih voditeljih Matiju Slaviču, Jožefu Kleklu in Ivanu Jeriču, odločilnih za pripojitev Prekmurja tedanji SHS v Parizu, ki so te dni velikokrat izpostavljeni v slavnostnih nagovorih, navedel še več drugih posameznikov, vpetih v ključne dni odločanja o priključitvi regije današnji Sloveniji.

»Brez njih danes ne bi praznovali, postavimo jih lahko ob bok Rudolfu Maistru in Franju Malgaju,« je dodal Šarec. In spomnil na tedanjo nespametno slovensko politiko kimanja ter ponižnosti, izhajajočo iz stoletij življenja pod tujo oblastjo. »Je danes kaj drugače? Še vedno imamo politike, ki vidijo v drugih državah samo dobro, v svoji pa vse slabo. Samo zaradi doseganja lastnih ciljev.«


 

Nianse prekmurskega življenja

Spomnil je na nianse življenja Prekmurcev, ki izhajajo iz del Miška Kranjca, govoril o krvnem davku, ki ga je regija plačala med drugo svetovno vojno in po njej, ko so bili Slovenci in Madžari v Prekmurju in Porabju ločeni z železno zaveso, ki je ostro ločevala. Spomnil je tudi, da je dalo Prekmurje Sloveniji veliko pomembnih ljudi.

Spomnil je tudi na Slovence, ki živijo onkraj meje, v Porabju. Zavzel se je za nadaljnjo podporo in izvajanje projektov, pomembnih za slovensko manjšino na Madžarskem.



»Šele zdaj, v lastni državi, imamo možnost ustvarjati zgodovino po svojih željah in hotenjih,« je dodal, v nadaljevanju pa spomnil tudi na angažma vlade v regiji. »Po letih propadanja velikih gospodarskih družb smo priča obratu na bolje,« je ocenil in postregel z nekaj podatki. Vladne spodbude je, denimo, prejelo 68 prekmurskih podjetij, v znesku osmih milijonov evrov. Izpostavil je primera Ocean Orchids v Dobrovniku in Medicum v Murski Soboti.

Šestnajst milijonov je bilo zagotovljenih za dva projekta na podlagi zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, dogovor za razvoj regij za Pomurje trenutno vključuje 18 projektov, vrednih slabih 53 milijonov evrov. Vlada podpira turistične projekte, t. i. zakon o Pomurju je prinesel 33 milijonov, podprte naložbe so podjetjem omogočile tehnološke posodobitve, v Pomurju je nastalo čez 900 novih delovnih mest, je naštel.

»Obletnica je priložnost za uveljavitev Prekmurja kot regije,« je prepričan. »Slovenije ni brez Prekmurja in Prekmurja ne brez Slovenije.«

Slovesnosti so se udeležili številni predstavniki političnega in družbenega življenja, med njimi še predsednika državnega zbora in državnega sveta Dejan Židan ter Alojz Kovšca, pa tudi prvi predsednik samostojne Slovenije Milan Kučan, ki ga je kot domačina izpostavil tudi Šarec.

Multikulturnost

Tudi zaradi multikulturnosti, ki je bila v zadnjih dneh velikokrat poudarjena, je sledil recital v madžarskem in romskem jeziku. Za prvega je poskrbela dramska igralka Irena Varga, ki je rojena v Lendavi, za drugega pa Nataša Horvat, romska svetnica v Dolgi vasi.

Vodenje programa, ki je bil izveden z bogatim kulturnim dogajanjem, so zaupali Vladimirju Vlaškaliču, Tjaši Železnik in Aniti Gregorec. Gostje proslave so tako med drugim prisluhnili različni izvedbi pesmi "Vsi so venci vejli" in "Ne ouri ne sejaj", zbranim pa je s pomočjo Malih bogov in mladinskega pevskega zbora OŠ Beltinci in OŠ III Murska Sobota zapel tudi Vlado Kreslin.


 

Praznično tudi pred slavnostno proslavo

Ob prazniku je bila v Ljubljani znova odprta predsedniška palača. Zbrane, med njimi Prekmurce, je nagovoril predsednik republike Pahor, ki je poudaril pomen združitve Prekmurja z matico, se zahvalil najbolj zaslužnim za to ter povedal, da danes slavi vsa Slovenija.



Izrazil je občudovanje do prekmurskih Slovencev, ki so pred stoletjem v zapletenih domačih in mednarodnih okoliščinah narodnostno dozoreli in se ob svojih voditeljih Slaviču, Kleklu in Jeriču znali odločiti za Slovenijo in za združitev s slovenskim narodom. To je v naši zgodovini predstavljalo izjemno prelomnico, ki je pozneje omogočila, da smo Slovenci leta 1991 ne samo živeli v isti državi, ampak tudi v samostojni državi, je dejal Pahor.



Po njegovih navedbah so se omenjeni katoliški duhovniki zavedali, da gre na mirovni konferenci v Parizu za vse ali nič. Želeli so izkazati voljo ljudstva, ne le voljo intelektualcev in duhovniške elite, da živijo skupaj z drugimi Slovenci, in to jim je uspelo.

Pred cerkvijo v Beltincih, kjer se je pred natanko sto leti v podporo priključitvi zbralo več kot dvajset tisoč ljudi, je v okviru slovesnosti že ob 17. uri stekla maša. Vodil jo je ljubljanski nadškof Stanislav Zore, pridigal je soboški škof Peter Štumpf, govornik po njej pa je bil znova Pahor. Poleg katoliških so bili na maši tudi predstavniki drugih krščanskih cerkva. Nagovora sta imela tudi kardinal Franc Rode in evangeličanski škof Geza Filo.