Šarec o tretji razvojni osi: Začnimo delati

Premier Marjan Šarec je v odgovoru na poslansko vprašanje danes ocenil, da bi se pri projektu hitre ceste do Velenja morali nehati »preganjati okoli tras« in namesto tega začeti gradnjo. »Če ne bomo tretje razvojne osi začeli hitro graditi in je tudi hitro zaključili, bo stagniralo gospodarstvo in vse druge stvari,« je opozoril.

Poslanec NSi Aleksander Reberšek je ob začetku aprilske redne seje DZ Šarcu postavil vprašanje v zvezi s traso hitre ceste od Šentruperta oziroma Arje vasi do Velenja. Znova se je zavzel za traso od Arje vasi, ki bi jo zgradili hitreje, bila bi cenejša za 200 milijonov evrov, uničila bi manj kmetijskih zemljišč in terjala rušenje manj objektov. Prav tako bi povezala regionalna središča Velenje, Celje in Žalec.

»Korošci si cesto zaslužijo – že včeraj,« je opozoril Reberšek in dodal, da »hočemo cesto za Korošce, ne za gradbene barone«.

Premier se je strinjal, da mora biti vsak projekt, tudi ta, zgrajen transparentno, okoljsko sprejemljivo in v korist državljanov. Je pa opozoril na številne civilne iniciative, ki se pojavljajo ob tovrstnih projektih. »Nekatere imajo dober namen, druge spet drugačnega,« je menil. Dodal je tudi, da na splošno velja, da bi si vsi želeli cesto in drugo infrastrukturo, a ne mimo njih.

»Prav je, da se pogovarjamo, da izmenjamo stališča, a trasa, ki je zdaj predvidena, je bila izbrana po dolgih, mučnih postopkih,« je nadaljeval Šarec. Poudaril je, da nobena od dveh tras do Velenja ni idealna in bo vsaki od tras kdo nasprotoval, sta pa bili obe ocenjeni »z vseh možnih vidikov«. »Če želimo, da bomo začeli tretjo razvojno os res graditi, da bomo res enkrat dočakali tudi odprtje, moramo nehati s temi večnimi premetavanji sem in tja in spreminjanjem tras,« je opozoril.

Če ne bomo hitro začeli graditi in ne bomo hitro tudi zaključili tretje razvojne osi, »bo stagniralo gospodarstvo in vse druge stvari«, je še posvaril premier.

Teme predsedovanja

Šarec je odgovarjal tudi na vprašanje o temah predsedovanja Slovenije svetu EU v drugi polovici leta 202. Dejal je, da je nabor širok, o konkretnih prioritetah pa je še nemogoče govoriti, pred vrati so evropske volitve.

»Ko ste zavrnili nastop v evropskem parlamentu, ste nas opetnajstili za vašo vizijo prihodnosti EU v tem ključnem obdobju,« je Šarcu očital poslanec SDS Anže Logar in ga pozval, naj predstavi vizijo razvoja EU ter ključne izzive in prioritete Slovenije med predsedovanjem svetu EU v drugi polovici leta 2021.

Pri tem je Logar opozoril, da naj bi Hrvaška svoje predsedovanje svetu EU v prvi polovici leta 2020 izkoristila za sporočanje težav pri urejanju svojih vprašanj glede meje. Glede na to, da je Šarca zapustil tudi svetovalec za zunanjo politiko, ki je bil edini izkušen diplomat v premierovem kabinetu, ga je zanimalo, ali ni pravi in skrajni čas, da premier predstavi svoje videnje prioritet Slovenije v času predsedovanja in kako bo Slovenija zagotavljala svoje interese v EU.

Nabor tem predsedovanja je širok, o konkretnih prioritetah pa je nemogoče govoriti, ker se bo do druge polovice 2021 še marsikaj zgodilo. Vse je odvisno od evropskih volitev in kakšen bo njihov izid, ali bomo na ključne pozicije v institucijah EU dobili ljudi, ki bodo spoštovali vladavino prava, je odgovoril Šarec.

Po njegovem z odhajajočo komisijo ne moremo biti zadovoljni. Temeljna želja pri tem je, da bo naslednja evropska komisija manj politična, da bo bolj naklonjena vladavini prava, bolj nevtralna in bo bolj gledala tudi na potrebe majhnih držav. Če so na ključnih položajih ljudje, ki imajo vizijo za naprej, brez obujanj starih praks, nekih teženj ali še česa drugega, je bistvena razlika, kot če jih imamo. Danes imamo predsednika evropskega parlamenta, ki sledi takšnim praksam, pa še kakšen bi se našel, je dejal Šarec.