Šarec o kadrovskih okrepitvah na CSD in zaposlovanju čistilk v državni upravi

Januarska redna seja državnega zbora se je začela z vprašanji premieru Marjanu Šarcu, ki je med drugim pojasnjeval reševanje problematike prekarizacije v državni upravi, kako je s položajem slovenskih manjšin, kaj se dogaja z zaostanki na centrih za socialno delo in kaj s slabo banko.

https://www.delo.si/novice/slovenija/ponudba-ki-jo-bo-marjan-sarec-tezko-zavrnil-143736.html

Zaostanki so le še na ljubljanskem CSD, pravi Šarec

Premier Marjan Šarec je v odgovoru na vprašanje Žana Mahniča (SDS) v zvezi z zaostanki pri reševanju vlog na centrih za socialno delo pojasnil, da ima zaostanke le še ljubljanski center, in sicer mu je od 5300 vlog ostalo nerešenih še 615. Šarec se je strinjal z Mahničem, da dan reorganizacije centrov ni bil izbran pametno.

Poleg nepravilno izbranega dneva reorganizacije centrov za socialno delo (CSD), to je 1. oktobra, je po Šarčevih besedah dodatna težava nastala zaradi nedelovanja nadgradnje informacijskega sistema, kar je trajalo teden dni. Pri tem je pohvalil ministrico za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Ksenijo Klampfer, ker je takoj ukrepala ter za izplačilo štipendij in denarne socialne pomoči določila dodatni izplačilni dan.

Ob tem je premier opozoril, da so nekatere od 615 nerešenih vlog, ki jih ima trenutno ljubljanski CSD, tudi posledica neodzivnosti upravičencev, ki še niso dopolnili vlog: »Centri odločbe večinoma izdajajo v zakonskem roku dveh mesecev od prejetja vloge, zlasti ko gre za socialne pomoči in varstveni dodatek. Prednost tako imajo socialno ogroženi.«

Prav tako je Šarec napovedal, da bodo 1. marca letos na CSD uvedli nov sistem Krpan, ki bo zaposlenim olajšal delo z dokumentacijo, odobrena pa je že bila tudi kadrovska okrepitev. Zato pričakuje, da se zaostajanje z reševanjem vlog ne bo ponovilo.

Sicer so poslanci SDS pred dnevi zahtevali sklic nujne seje parlamentarnega odbora, na kateri bi obravnavali zaostanke pri reševanju vlog na CSD. Zaostanki so po Mahničevih besedah posledica velike napake nekdanje ministrice za delo Anje Kopač Mrak, ki je pod prisilo ob njeni interpelaciji na hitro izvedla reorganizacijo CSD, in to kljub opozorilom o nedomišljenosti reorganizacije.

Problematika zaposlovanja čistilk na ministrstvih

Vprašanje prekarizacije v državni upravi ter čistilk na ministrstvih, ki delo opravljajo prek agencij, je smiselno reševati celostno, je v odgovoru na vprašanje poslanca Levice Luka Meseca ocenil premier Marjan Šarec. Po njegovem mnenju bi bilo najbolje ta problem reševati z ustanovitvijo državne agencije, ki bi skrbela za opravljanje teh storitev.

»Slovenija je prekarizacijo sprejemala z odprtimi rokami. Čeprav imamo rekordno zaposlenost, imamo tudi rekordno število ljudi, ki imajo odprt status samostojnega podjetnika. Naša država že mlade uči, da so neredna delovna razmerja normalna,« je dejal Mesec. Premier mu je odgovoril, da je njegovo vprašanje gotovo relevantno. »Država je res tista prva, ki bi morala nekaj narediti na tem področju. Res je, da ministrstva in druge ustanove najemajo te storitve, k reševanju tega problema pa moramo pristopiti skupaj,« je dejal.

Glede na to, da je ustanovljena delovna skupina, ki se bo ukvarjala s problematiko prekarizacije, morda v prihodnje ne bi bilo slabo razmisliti, da država sama ustanovi agencijo in sama izvaja te storitve, podobno kot je pri varovanju objektov, je dodal. Če bi občine in ministrstva sami zaposlovali čistilke, bi se namreč pojavilo vprašanje njihovih nadomeščanj v času dopustov in bolniških odsotnosti.

Ustrezna obravnava slovenske manjšine

Poslanec SNS Zmago Jelinčič je premierja opozoril na položaj Slovencev v Avstriji, še posebej na avstrijskem Koroškem in Štajerskem. Vprašal ga je, kdaj bo na Dunaju odprl vprašanje, da se v teh deželah slovenski narod zavede kot konstitutiven. Šarec je obljubil prizadevanja za ustrezno obravnavo slovenske manjšine.



Premier je v odgovoru na poslansko vprašanje omenil plebiscit leta 1920, na katerem se je velika večina odločila za Avstrijo, ne za kraljevino SHS. »Slovenci nismo bili nikoli narod, ki bi napadal druge narode, ki bi drugim narodom želel jemati ozemlje in formalnopravno je to zdaj avstrijsko ozemlje,« je poudaril.

Se je pa Šarec strinjal, da slovenska manjšina na avstrijskem Štajerskem ni enako obravnavana kot manjšina na avstrijskem Koroškem. Dejal je še, da je med nedavnim obiskom na Dunaju opozoril, da financiranje manjšine ni usklajeno z rastjo stroškov, kar ni zadovoljivo.

Premier je še zagotovil, da bo vlada, še posebej urad za Slovence v zamejstvu in po svetu, usmerila svoje napore v ustrezno obravnavo manjšine, ker se zaveda, da je slovenska manjšina v vseh treh državah – Avstriji, Italiji in na Madžarskem – avtohtona manjšina in je postala manjšina s spletom mednarodnih in včasih notranjepolitičnih okoliščin. Menil je, da si manjšina v Italiji in na Madžarskem zasluži enako obravnavo kot v Avstriji. »Če jim bomo zagotovili status, kot si ga zaslužijo, bomo zelo uspešni,« je poudaril.

»Slovenci na avstrijskem Koroškem in Štajerskem niso manjšina, ampak konstitutivni narod, in ta status je treba zahtevati,« se s premierom ni strinjal Jelinčič. »Mislim, da je nujno treba narediti korake, ki niso nobena agresija, nobena zahteva, gre za ugotovitev dejanskega zgodovinskega statusa in pozicije Slovencev na tem območju,« je še dejal. Jelinčič je Šarcu še očital nepoznavanje zgodovine in pomanjkanje nacionalnega čuta.

Ukrepi za izboljšanje delovanja DUTB

Jernej Vrtovec (NSi) je hotel vedeti, kako bo vlada kot skupščina Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) uredila stanje v tej družbi, ki da je kaotično, in kako bo preprečila, da do premoženja, npr. prek podjetij v davčnih oazah, ponovno pridejo prvotni dolžniki.

Šarec je dejal, da v začetku februarja pričakuje poročilo o izvedbi ukrepov, ki jih je vlada po ugotovitvah revizije glede posla z zemljiščem nekdanjega Kli Logatec in zamenjavi predsednika upravnega odbora DUTB Mihe Juharta naložila DUTB. Med drugim je zahtevala ukrepe za zagotovitev skladnega, preglednega, učinkovitega in gospodarnega poslovanja, vključno z ugotavljanjem odgovornosti.

Vlada po premierovih besedah načrtuje tudi nadaljnje izboljšave. Tako bo, tudi na priporočilo Komisije za preprečevanje korupcije, dopolnila smernice delovanja DUTB, ki se nanašajo na upravljanje premoženja in strateške odločitve DUTB, ter dopolnila statut DUTB glede pristojnosti neizvršnih direktorjev, je napovedal. Poudaril je, da je bistveno, da se interni akti DUTB dosledno izvajajo – pomanjkljivosti pri tem so se po njegovih besedah pokazale zlasti na področju upravljanja nepremičnin.