Sanacija poškodovanih občinskih gozdov bo končana jeseni

Kočevje – »Zaradi vetroloma je kvaliteta lesa iz gozdov občine Kočevje bistveno slabša, kot bi bila sicer,« pravi Aleš Marolt, direktor javnega podjetja Kočevski les. Podjetje upravlja z nekaj manj kot 3700 hektari gozdov v največji občini v Sloveniji, v postopkih prenosa pa je še okoli 2000 hektarov.

Kako hud je bil decembrski vetrolom pove podatek, da je na zemljiščih občinskih gozdov podrtega okoli 18.000 kubičnih metrov lesa, kar je letna količina poseka. V prvi polovici leta so v Kočevskem lesu ocenjevali, da so iz gozda spravili dve tretjini poškodovanega lesa, ker se je sanacija zavlekla zaradi slabega vremena v februarju in marcu. »Računamo, da bomo kmalu, še v jeseni,  končali z sanacijo,« pravi Aleš Marolt, ki pa se zaveda, da bodo tako obsežni naravni katastrofi sledili še podlubniki v naslednjih letih.
 

Večina bo sanitarne sečnje

V podjetju, ki je bilo zaradi upravljanja z občinskimi gozdovi in podpore lokalni lesno-predelovalni dejavnosti ustanovljeno leta 2015, imajo tri zaposlene in enega pripravnika. Vsa dela opravljajo preko podizvajalcev. Letos so sanitarno sečnjo, torej sečnjo poškodovanih dreves, opravili z dvema skupinama strojne sečnje, ki ju sestavljata gozdni stroj za sečnjo in zgibni prikoličar, ter štirimi klasičnimi skupinami, ki jih sestavljajo gozdni traktor in sekač. Poleg sanacijskih del opravljajo tudi redno sečnjo z dvema klasičnima skupinama.



S sanitarno sečnjo bo posekanih okoli 18.000 kubičnih metrov lesa, večina iglavcev, z redno sečnjo pa okoli 6000 kubičnih metrov, od tega dve tretjini listavcev in tretjina iglavcev. Posek je nekoliko bistveno višji kot pretekli dve leti, ko so prvo leto delovanja posekali 17.500, leta 2017 pa 15.600 kubičnih metrov lesa.
 

Letos milijon evrov prihodkov

Cilj podjetja Kočevski lesa pa ni le posek in prodaja lesa, ampak tudi predelava in sodelovanje v gozdno lesni verigi. Lani so razžagali 2788 kubičnih metrov lesa in z podizvajalci dostavili 3259 atro ton sekancev, v sušilnici - v najemu imajo skladišče in dve sušilnici za les, ki sta veliki 50 in 100 kubičnih metrov – pa so posušili 1048 kubičnih metrov žaganega lesa. Družba je lani ustvarila neto dobiček v višini 13.400 evrov. Letos pa je imel Kočevski les v prvi polovici leta milijon evrov prihodkov, od tega 152.000 dobička.

»Podjetje deluje tudi zaradi koristi, ki se jih ne da finančno ovrednotiti,« pravi Aleš Marolt. Po Strateškem načrtu za pospeševanje konkurenčnosti gozdno lesne predelave na Kočevskem, ki ga je maja 2015 sprejela občina Kočevje, je naloga Kočevskega lesa vzpostavljanje delovanja gozdno lesne verige na Kočevsko-ribniškem območju. To pomeni, da naj bi se predelovalci območja povezali in  skupaj nastopali pri prodali gozdnih lesnih sortimentov in oskrbi z lesom.



Zato je Kočevski les sklenil preko dvajset sporazumov o sodelovanju v gozdno lesni z družbami s Kočevsko-ribniškega območja. »Cilj je, da s tega območja ne bi prodajali lesa v hlodih,« pravi Aleš Marolt, ki dodaja, da se sedaj prodajajo žagan les, vendar pa imajo v gozdno lesno verigo vključene tudi mizarje.
 

Sporazumi kot posebnost

S podjetji, s katerimi imajo sklenjene sporazume, želijo sklepati dolgoročne pogodbe, cene določene preko javne podaje. »Trenutno smo vsi zadovoljni,« še pravi Marolt, ki računa, da bodo podjetnike spodbudili, da se bodo usmerjali v proizvodnjo izdelkov z višjo dodano vrednostjo.



Kočevski les naj bi tudi okrepil raziskovano-razvojne in izobraževalne dejavnosti ter infrastrukturo, prav tako pa naj bi – predvsem preko Festivala lesa - organiziral promocijo lesa in lesnih izdelkov ter pomagal podjetjem pri trženju in promociji njihovih izdelkov. »Eden od ciljev pa je tudi nadgradnja tržno in tehnološko perspektivnih produktov in storitev s skupno blagovno znamko,« pravi Aleš Marolt. Osnovno dejavnost, to je sušenje lesa, nameravajo širiti. »Razširili bomo sušilne in skladiščne kapacitete ter nabavili tehtnico. Cilj je, da bi postali servis za sušenje in skladiščenje lesa za predelovalce s tega območja,« pravi sogovornik.