Samooskrba z zelenjavo v Sloveniji še vedno povprečna

V času draginje in negotovih razmer na svetovnih gospodarstvih je vprašanje samooskrbe postalo še kako aktualno. Današnja realnost ni na površje priplavila samo energetske krize, vedno bolj postaja jasno, da se bodo morale države v prihodnosti spoprijemati z različnimi izzivi. In ko govorimo o oskrbi z živili, je rešitev pravzaprav na dlani – poiščimo jo v našem okolju.

In kako samooskrbni smo v Sloveniji? Podatki Statističnega urada RS (SURS) kažejo, da se uvoz živil iz tujine sicer z leti močno spreminja, samooskrba na določenih področjih se celo nekoliko povečuje, vendar imamo nedvomno še veliko možnosti za izboljšave.

Česa uvažamo največ?

Slovenija je 88-odstotno samooskrbna z žiti, kažejo podatki iz leta 2020. To je skoraj enkrat bolj kot pred 20 leti. Slabši so podatki glede uvoza zelenjave iz Evrope in držav tretjega sveta, ki se je sicer v zadnjih 20 letih zmanjšal, vendar še vedno ne dosegamo niti 50 % samooskrbe. Zmanjšala se je samooskrba z mesom in s krompirjem, še kažejo podatki Statističnega urada.

Leta 2021 smo uvozili 37.324 ton krompirja, največ od tega, torej več kot polovico, iz Egipta, pa tudi 10.798 ton paradižnika (največ iz Italije in Hrvaške), 9.310 ton zelja, cvetače, kolerabnic, ohrovta ipd. (največ iz Italije in Hrvaške), 10.220 ton solate (večino iz Italije), 14.196 ton čebule (največ iz Avstrije in Nizozemske).

Leta 2021 smo uvozili 26.161 ton jabolk (od tega tretjino iz Hrvaške), 59.060 ton agrumov (od tega četrtino iz Egipta); uvozili smo tudi 114.659 ton banan (od tega več kot polovico iz Ekvadorja).

Spodbudimo samooskrbo z drugačnimi nakupovalnimi navadami

In če bi pri vsakodnevnem nakupovanju živil dajali prednost domačim, bi hitro ugotovili, da nam bližnja okolica ponuja raznoliko in kakovostno ponudbo. Zakaj bi kupovali na primer zelenjavo, ki je za pot do trgovine pripotovala več tisoč kilometrov, če lahko izberemo takšno, ki je bila z njive pobrana praktično še isti dan. In zakaj bi se sladkali s sadjem, ki ni nikoli do konca dozorelo v naravi, če imamo doma tako raznovrstno ponudbo pridelkov, tudi avtohtonih, ki so neponovljivega okusa in nosijo pravo zagotovilo kontrolirane kakovosti?

Iz rok slovenskih kmetov vsak dan zraste na stotine različnih pridelkov, ki so dozoreli v našem podnebju in zato nosijo poseben »domač DNK« ter so obogateni z neprecenljivimi hranljivimi vrednostmi, s katerimi bomo nedvomno nadgradili naše obroke. Slovensko podeželje je tista gonilna sila v našem okolju, ki nas hrani, bogati in nas hkrati ohranja v tesnem stiku z dolgoletno slovensko tradicijo.

In z domačimi nakupi bomo naredili še veliko več – tudi sami bomo prispevali k razvoju našega podeželja. Z večjim povpraševanjem po slovenskih izdelkih bomo spodbudili pridelavo še več novih. S povečanjem povpraševanja se namreč poveča tudi ponudba. Ker vsak nakup šteje.

Prav povpraševanje je tisto, ki manjka, opozarjajo manjši slovenski pridelovalci: »Še vedno ni dovolj velikega povpraševanja po domačih izdelkih, iz tujine je še vedno ogromen pritisk. Še vedno smo v manjšini,« nam problematiko slovenske samooskrbe na kratko oriše Aleksander Vehovec, ki vodi družinsko kmetijo v Šenčurju, kjer prideluje slovenske vrtnine. »Največ je krompirja, seveda, saj smo iz Gorenjske, in to je krompirjeva dežela,« pridelujejo pa tudi različne vrtnine, kot so por, zelje in radič. So majhni, zato količine niso industrijske, je pa zato njihova pridelava »butična«, sicer konvencionalna in po smernicah kmetijske prakse, predvsem pa začinjena z veliko ljubezni, predanosti in truda. In to je bistvo kmečkega življenja, kot ga poznajo Vehovčevi, ki svojo strast do dela prenašajo tudi na novo generacijo. »To je način življenja. V kmetijo smo vpeti vsi, ki smo doma – midva z ženo in moji starši. Otroci študirajo, in kadar jih potrebujemo, vskočijo na pomoč.«

Prav ta povezanost in zaveza h kakovostni pridelavi, ki je še vedno močno vpeta v tradicijo, že več desetletij količita njihovo uspešno zgodbo. In to je ena od mnogih, ki se pišejo v slovenskem kmetijstvu in ki dajejo poseben značaj domačim izdelkom.

Z drugačnim in inovativnim pristopom pa so na domači trg pred nekaj leti zelo uspešno vstopili v podjetju Panorganix, ki so kupce navdušili s široko ponudbo izdelkov. Najprej s česnom, nato pa še z ameriškimi borovnicami. »S česnom sodelujemo že z različnimi kooperanti v Prlekiji in Prekmurju. Enak sistem imamo tudi za fižol. Se pravi, da smo našli ljudi okoli sebe, ki so se prej morda ukvarjali s poljedelstvom, zdaj pa bi se radi ukvarjali z zelenjavo. Na ta način smo našli dober način sodelovanja,« tako Niko Miholič opiše razsežnost ponudbe podjetja, ki so jo sčasoma nadgradili s trajnostnimi nasadi borovnic. Nato pa so leta 2015 na trg prodrli z novim projektom živih solat in zelišč.

»Solate in zelišča pridelujemo na visoko tehnološki način. Vse pridelujemo v rastlinjakih, prodajajo pa se skupaj s korenino, saj tako ohranijo večjo svežino,« omeni Niko Miholič, ki poudari, da je tovrsten način pridelave izredno prijazen do narave. Predvsem zato, ker po zaslugi recirkulacijskega sistema privarčujejo kar 95 % vode. Privarčujejo pa tudi s prostorom: »To, kar mi pridelujemo na enem hektarju, je enakovredno 10 hektarjem zunanjih površin.« In ne nazadnje: uporaba pesticidov je skoraj nična. »Res delamo z idejo brezpesticidne pridelave,« iskanje najboljše kakovosti je torej njihovo vodilo.

Kakovost, ki jo občutijo brbončice

Domače je sveže. Domače je kontrolirane kakovosti. In to se izraža na domačih krožnikih, saj so lokalni izdelki prava eksplozija okusov, ki se lahko primerjajo s tistimi, ki so jih poznali naši predniki.

Zakaj torej kupovati domače?

Ne zgolj zaradi krize, ki je zavzela svet, Aleksander Vehovec našteje še nekaj zelo pomembnih razlogov, zakaj je sveža domača zelenjava boljša od uvožene: »Prvič zaradi manjšega ogljičnega odtisa, saj je treba pridelke pripeljati z vzhoda, zahoda ali celo iz tretjega dela sveta,« kot drugo pa omeni zakonodajo pri uporabi pesticidov, ki je pri nas zelo stroga, nadzor pa zelo strog. »Ko kupujemo pridelke, ki prihajajo iz oddaljenih dežel zunaj Evropske unije, je nadzor manjši,« da je domače res sveže, pa potrjuje tudi Niko Miholič: »Vse, kar sveže poberemo zjutraj, že isti dan odpeljemo v skladišča. Naslednji dan imajo Mercatorjeve trgovine to na prodajnih policah. Zato mi vedno zatrjujemo ’Bolj sveže ne gre’. To je res najbolj sveže, kar je lahko. Slovenija ima glede tega prednost, saj smo majhna država in lahko dobimo najbolj sveži pridelek, kar je možno.«

Pri solati so pritiski iz tujine zelo močni, vendar Niko Miholič poudarja njihove konkurenčne prednosti: kratke transportne poti, naravi prijazna pridelava in veliko boljše delovne razmere kot na nekaterih območjih v tujini. »V zadnjih letih smo zelo racionalizirali naše poslovanje in poskušamo biti zelo konkurenčni kar se tiče cene. Naše pridelke bi res radi približali vsakemu Slovencu.«

Nakupovalne navade se morajo torej še bolj kot kadarkoli prej usmeriti v lokalno okolje, samo tako bomo spodbudili nadaljnji razvoj. »To je vodilo – bolj bomo kupovali slovenske pridelke, večjo voljo bodo imeli slovenski pridelovalci, da bi več investirali. To se dogaja v zadnjih letih. Sama pridelava se veča. Širimo se ravno zato, ker imamo dobre odnose s trgovinami, ker trgovine iščejo tovrstne izdelke. Trgovine pa jih iščejo, ker jih iščejo slovenski kupci,« svoje misli strne Niko Miholič.

Dve zgodbi iz slovenskega okolja in dva zelo podobna vpogleda v razvoj slovenskega podeželja – kmetje in domači pridelovalci potrebujejo potrditev slovenskih kupcev. Samo tako bodo lahko samozavestno poiskali nove poti, razširili svojo pridelavo in posledično trgovine napolnili z vedno več kakovostnimi pridelki. Ker vsak vaš nakup šteje.

---

Vsak vaš nakup šteje

V Mercatorju se zavedajo, kako pomembno je izbrati domače in podpirati samooskrbno gospodarstvo. Zato kot največji partner slovenskemu podeželju, pridelovalcem in kmetijskim zadrugam letno odkupijo za več kot 500 milijonov evrov blaga, daleč največ pri nas.

S svojimi partnerji iz vseh krajev Slovenije se tako skozi celo leto trudijo, da imate na njihovih policah vedno na izbiro čim več domačih slovenskih, tradicionalnih in avtohtonih izdelkov, s katerimi prinašate slovensko kakovost v svoje domove.

Preverite, kako vsak vaš nakup šteje.
 

---

KVIZ: Spoznajte slovensko kulinariko

Rešite kviz in preizkusite svoje znanje o kulinaričnih posebnostih naše dežele in hkrati spoznajte, zakaj vsak vaš nakup šteje.

---

Naročnik oglasne vsebine je Mercator