Iznajdljivost, ki jo ljudje z odločbo o karanteni premorejo, je morda res zabavna, a pri zdravstvenih inšpektorjih, ki preverjajo, ali jo spoštujejo, ne pomaga. »Samo v trgovino je skočil!« Ali: »K sosedi je šla na kavico, takoj se vrne.« Pa: »V lekarno je stopil, ampak ima masko …« Zmagovalni pa je odziv gospoda, ki se je ob obisku inšpektorja pripeljal na dvorišče in dejal, pa saj vidite, da sem doma. Kakšen je delovni vsakdanjik inšpektorjev v času covida-19, nam je predstavila zdravstvena inšpektorica Deana Potza. Od tega konca tedna bodo preverjali tudi, kako ljudje upoštevajo odlok o obveznem nošenju mask in razkuževanju rok v zaprtih javnih prostorih.

Deana Potza je zdravstvena inšpektorica sicer šele dobro leto (prej si je lep del delovnih izkušenj nabrala kot članica kabinskega osebja pri Adrii Airways), a je hitro mogoče ugotoviti, da ji je delo zlezlo pod kožo. Tudi ko sede za mizo na vrtu gostinskega lokala, se zdi, da po poklicni deformaciji na hitro preleti, ali je vse po pravilih.



V gostinskih lokalih sicer preverjajo spoštovanje priporočil NIJZ, vendar navadno najprej opozorijo na neskladnosti. Večinoma gre za premajhno razdaljo med mizami, ponekod zmanjka razkužil ali je izklopljen sušilnik za roke, toda te napake gostinci ponavadi odpravijo že v času obiska inšpektorja. Dobro namreč vedo, je dejala sogovornica, da so globe visoke: za pravno osebo od 4000 do 100.000 evrov, za samostojnega podjetnika pa od 2000 do 50.000. Doslej so tako izrekli le eno globo v vrednosti 2000 evrov in dva opomina. Po novem bodo v zaprtih delih lokala preverjali tudi, ali ljudje nosijo masko in si razkužujejo roke.


 

Več kot 21.000 nadzorov

Več prekrškov so zdravstveni inšpektorji ugotovili zaradi nespoštovanja odločbe o karanteni; za zdaj je končanih 178 primerov, več kot dvesto prekrškovnih postopkov še teče, je dodala zdravstvena inšpektorica, ki v zadnjem času veliko nastopa kot predstavnica za odnose z javnostmi, saj ji je, kot pravi, tudi to delo pisano na kožo.



Samo julija in avgusta so inšpektorji opravili več kot 21.000 nadzorov spoštovanja karantenskih odločb. V zadnjem tednu pred 25. avgustom je bilo izdanih skoraj 9200 novih odločb, samo na dan 25. avgusta, ko se ni bilo mogoče več vrniti iz Hrvaške brez karantene, 650, od tega skoraj 280 v starostni skupini do 35 let. To pa je tudi starostna skupina, na katero so, odkar je Hrvaška na rdečem seznamu, bolj pozorni, saj se v njej okužba bolj širi.

Za izvajanje nadzora je na inšpektoratu zaposlenih 85 ljudi, na terenu jih je po vsej državi vsak dan 40 ali 50, delo si razporejajo sproti glede na prioritete, v zadnjem času so bile karantenske odločbe prav gotovo ena od njih, zato so posamezne dneve izvedli tudi po petsto pregledov, običajna dnevna številka je sicer 250 – vse dni v tednu, kakor je poudarila Deana Potza. Veliko je seveda odvisno od kraja nadzora; včasih je v domu, kjer so nastanjeni delavci iz tujine, mogoče preveriti tudi po deset ljudi ali več, včasih se ves dan vozijo do enega samega v kakšnem oddaljenem kotičku Slovenije.

Na dom prideta vselej po dva; velikokrat se, še preden potrkata ali pozvonita pri vratih, razve, da so inšpektorji na delu, kakor je dobrovoljno ugotavljala sogovornica, ki ponavadi hodi na teren s kolegico. Ob prihodu se najprej identificirata s službeno izkaznico in pojasnita, zakaj sta prišli, potem preverita, ali je oseba – ali več njih – na naslovu, navedenem na karantenski odločbi; v dokaz morajo vsi pokazati veljaven osebni dokument. Pri delu uporabljata zaščitno opremo, dokumentov se načeloma ne dotikata in ne vstopata v zasebne prostore.



V prvih dneh po uvedbi nadzora so zdravstvene inšpektorje še spremljali policisti, kmalu so ugotovili, da to ni potrebno, saj ni bilo večjih težav. Zdaj policiste pokličejo le, če je nujno. Inšpektorji namreč imajo pravico od človeka zahtevati, da se legitimira, a če tega noče storiti, ga ne morejo prisiliti.

V glavnem pa ni težav – ljudje so z nadzori seznanjeni in večinoma imajo že pripravljen osebni dokument. Še vedno se občasno zgodi, da navedejo napačen oziroma lažen, včasih celo neobstoječ naslov. »O teh primerih sproti obveščamo policijo, ki skladno s svojimi pristojnostmi opravi dodatno preverjanje in zoper takšne osebe uvede ustrezen postopek,« je dodala.
 

Več kot 1100 prijav v zvezi s covidom

Inšpektorji sicer ugotavljajo, da ljudje v 92 odstotkih upoštevajo karantensko odločbo. Med tistimi nekaj kršitvami se še vedno zgodi, da ljudje niso na navedenem naslovu, in pri tem slišijo kar nekaj pojasnil v slogu »samo v trgovino je skočil, saj ima masko«. Ob tem je Deana Potza odločna: »Odločbe o karanteni ni dovoljeno kršiti. Povedano po domače, 14 dni je treba preživeti na naslovu, ki je naveden v odločbi. Marsikdo se odloči, da bo ta čas preživel na drugi lokaciji, če na primer živi z osebami, ki sodijo v rizično skupino, kot so starejši, ljudje z oslabljenim imunskim sistemom, rekonvalescenti po operativnih posegih, onkološki bolniki, astmatiki …«



Res pa je, kot je dodala, preživljanje karantene lažje za tiste, ki imajo lasten vrt ali vsaj balkon oziroma teraso. Kdor živi sam in nima nikogar, ki bi mu lahko v tem obdobju dostavljal hrano, oziroma si dostave ne more privoščiti, se lahko obrne na lokalni Rdeči križ ali Karitas.

Dogaja se tudi, da inšpektorjem nihče ni odpre vrat ali da iskanega človeka v večstanovanjskem objektu ni mogoče najti. V takih primerih gre pogosto za najemnike, katerih priimki niso zapisani na zvoncu ali vratih, niti na poštnem nabiralniku. Včasih tudi ni mogoč dostop do zasebnega zemljišča, ker je ograjeno, zvonec pa ne dela ali ga sploh ni, je naštevala sogovornica. Včasih celo sosedje povedo, da človeka, ki ga iščejo, ni več v Sloveniji.



Če ga najdejo in ugotovijo, da ni spoštoval karantenske odločbe, mu grozi globa od 400 do 4000 evrov, vendar inšpektorji praviloma v hitrem prekrškovnem postopku izrečejo najnižjo. Če ugotovijo, da se kršitve ponavljajo, se kazen poviša. Nekateri imajo to »srečo«, da jih inšpektorji obiščejo večkrat; gotovo se to zgodi, če jih ne najdejo na naslovu, včasih so še enkrat v tistem okolišu in preverijo, nemalokrat pa dobijo prijavo, češ »preverite malo soseda, ali spoštuje karanteno«, pri čemer se lahko izkaže, da sploh nima odločbe zanjo. V zvezi s covidom-19 je bilo 1120 od skupaj 1300 prijav, torej je bilo le 180 s preostalih področij dela zdravstvenega inšpektorata; teh področij je okoli dvajset, od spoštovanja pacientovih pravic in čakalnih dob do prehranskih dopolnil in preverjanja kopalnih vod.
 

Zdaj imajo prednost maske

Nova prednostna naloga je preverjanje, kako ljudje upoštevajo odlok o obveznem nošenju mask v zaprtih javnih prostorih in javnem prevozu (tudi v tem primeru je globa za posameznike od 400 do 4000 evrov). Tu že pričakujejo odpor posameznikov, ki za vsako ceno nasprotujejo maskam. »Večina se zaveda, da je namen izvajanja ukrepov in spoštovanja priporočil varovanje zdravja vseh nas. Vedno pa se bo našel delež ljudi, ki pravil ne spoštujejo ne glede na morebitne posledice. Zato ves čas pozivamo k odgovornosti,« je poudarila Deana Potza.





Med delom je slišala že nič koliko zgodb o teorijah zarote, podukov samooklicanih epidemiologov ali vseh drugih mogočih očitkov. Ali ji je ob nadzoru kdaj neprijetno? »Ne. Še kot stevardesa sem se navadila nositi masko. Čustev ne smeš pokazati ne glede na to, ali si dobre ali slabe volje. Na letalu se navadiš obvladovati samega sebe in svoje ravnanje, biti vljuden in spoštljiv, a odločen.«