S starodobniki po oljčnih poteh slovenske Istre

»Američane pritegne naša družinska zgodba, Ruse naši najprestižnejši izdelki, Avstrijce pristna kakovost ponudbe, večina gostov od Italije do Anglije pa je navdušena nad našimi starodobniki, s katerimi jih popeljemo na ogled oljčnikov in jim hkrati predstavimo Istro ter njene dobrote,« pove Matej Lisjak iz Oljarne Lisjak v Šalari pri Kopru.

Lisjakovi so s pridelavo oljčnega olja povezani, odkar pomnijo. Sodobno oljarno v Šalari je leta 1992 zgradil oče Franko Lisjak, a so se s to dejavnostjo ukvarjali že njegovi predniki, ki izvirajo iz bližnjih vasic Krkavče in Puče. Sinova Gregor in Matej pa sta dejavnost oljarne razširila s turistično ponudbo, in ta postaja vse pomembnejši del njihove dejavnosti.



»Začelo se je s povpraševanjem gostov in turističnih agencij, ki so jih zanimali deli stare oljarne ali torkle, ki smo jih hranili,« razlaga Matej Lisjak. Najprej so prenovili posamezne stare kose, nekaj so jih pozneje tudi odkupili, denimo kamnito posodo za hrambo olja, ki je nekoč pripadala domačiji istrskega pisatelja Fulvia Tomizze.



Danes se Lisjakovi, ki sprejmejo tudi po več kot sto obiskovalcev naenkrat, pohvalijo z največjo oljčno kletjo v tem delu Evrope, razstavnim in degustacijskim prostorom, ki je obdan z oljčnim lesom, 35 vrstami steklenic in 27 sortami oljčnega olja, kozmetično in celo lesno linijo pod lastno blagovno znamko. Turistično zgodbo so začeli razvijati pred devetimi leti, ko sta sinova doštudirala – eden ekonomijo, drugi psihologijo – in se dejavneje vključila v družinski posel.
 

Od starodobnika do glampinga

Na dvorišču pred oljarskim centrom je parkiranih 15 kombijev, znamke Zastava ali Fiat, različnih barv. »Najprej smo imeli enega, ki smo ga uporabljali za delo v oljčniku in oljarni, in ko so k nam začeli zahajati obiskovalci, se je izkazalo, da je ta zanje prava atrakcija. V resnici je to vozilo, ki so ga v naši okolici uporabljali vsi oljarji,« pripoveduje Lisjak. Vozni park starodobnikov bodo po načrtih v prihodnje povečali na 40.



Na dan našega obiska pri Lisjakovih pričakujejo skupino italijanskih blogerjev. »Kdaj pa bomo lahko odpeljali tropine?! Delo ne more stati,« se huduje oče Franko in prizna, da ambicioznim načrtom svojih sinov že težko sledi. Trenutno se njihovi oljčniki raztezajo na več lokacijah, skupaj obsegajo deset hektarov zemljišč in jih nameravajo še razširiti.



Na strehi oljarne, ki je oblečena v istrski peščenjak, načrtujejo teraso z bazenom, v bližnji prihodnosti pa bi radi na posestvu uredili glamping. »Vse, kar zaslužimo, investiramo naprej,« pojasni Matej Lisjak. Koliko so vredne njihove naložbe, ne razkrivajo. Ob takem vprašanju celo zmignejo z rameni, da se ne obremenjujejo s številkami, saj gre za dolgoročne načrte. Matej Lisjak le mimogrede navrže, da rastejo v povprečju za 30 do 50 odstotkov na leto.


 

Samo marca 30 skupin

»Zanimanja za obisk pri nas je vse več. Najkrajši izlet, ki ga organiziramo, traja 45 minut, program pa se lahko razširi tudi na štiri ure ali kar ves dan,« razlaga Lisjak. Pri tem sodelujejo z lokalnimi vinarji in gostinci, ki poleg degustacije oljčnega olja ponudijo svoje vino in tipične istrske jedi – od mesnin do bobičev in tartufov. »Imamo tako avtobuse kot individualne goste. Program pa prilagodimo vsakemu posebej,« poudari. Pogosto jih obiščejo hotelski gostje iz Portoroža, ki si želijo ogledati istrsko podeželje, med njimi je veliko udeležencev kongresov.





Slovenska turistična organizacija (STO) je njihovo ponudbo – imenovano vintage gourmet tour – uvrstila med prvo deveterico doživetij z znakom Slovenia Unique Experiences. Gre za izobraževalno popotovanje po sledeh starih avtohtonih sort oljk, ki stojijo na razglednih točkah slovenske obale in istrskega podeželja. Obiskovalec se seznani s tradicijo oljkarstva, s tem, kako prepoznati osnove dobrega oljčnega olja, in z njegovo široko uporabnostjo. »Petzvezdičnost doživetju dajejo družinski člani, ki so sami turistični vodniki, hkrati pa tudi eni največjih pridelovalcev oljčnega olja v Sloveniji. Dodana vrednost pa je izkušnja, ko si udeleženci sami zmešajo svojo najljubšo kombinacijo oljčnega olja,« so v obrazložitvi priznanja zapisali v STO.



Pri Lisjakovih proizvedejo 60.000 litrov oljčnega olja na leto in vsako leto ga več izvozijo. Tradicionalni domači in italijanski trg vse bolj izpodriva izvoz v severno Evropo, Rusijo, Združene države Amerike, Savdsko Arabijo, Združene arabske emirate in na Daljni vzhod. Liter njihovega oljčnega olja v rinfuzi stane 13 evrov, ustekleničeno pa ima povprečno ceno od 10 do 20 evrov za pol litra, njihova skrivnostna mešanica avtohtonih oljčnih olj doseže tudi 100 evrov na liter.



Najdražje olje, ki so ga do zdaj izdelali, je bilo namenjeno za sejem v Dubaju, kjer so ekskluzivno serijo oljčnega olja v decilitrski embalaži iz muranskega stekla in zlata ovrednotili na 4000 evrov. Nad njim je bil še posebno navdušen savdski kralj, za katerega je sogovornik lastnoročno izdelal še unikatno mizo iz oljčnega lesa.»Najpomembnejši globalni vodnik po svetovnih ekstra deviških oljih Flos Olei je Istro razglasil za najboljšo oljkarsko destinacijo na svetu, kar pomeni, da je potenciala za rast še veliko,« sklene Matej Lisjak.