Parlamentarni odbor potrdil Andrejo Katič

Parlamentarni odbor za pravosodje je z osmimi glasovi za in štirimi proti predstavitev Andreje Katič kot kandidatke za pravosodno ministrico ocenil kot primerno.

V predstavitvi je med drugim napovedala, da bo vlada v sodelovanju z vsemi deležniki v pravosodju pripravila poseben zakon za uresničitev ustavne odločbe o sodniških plačah, »vendar na način, ki ne bo ogrozil ostalih pogajanj«. Upa, da ga bo vlada dala v proceduro še v prvi polovici leta. Državni zbor ga bo sprejemal po rednem postopku. »Pri tem pa ne smemo pozabiti na podporno osebje,« je poudarila Andreja Katič, ki je položaj pravosodne ministrice zasedala že v vladi Marjana Šarca.

»Temeljne vrednote pri delovanju sodnikov so neodvisnost, nepristranskost, integriteta, dostojnost, enakost obravnave ter sposobnost in skrbnost. Neodvisno sodstvo ima več vidikov in mednje sodi zagotovo tudi materialna neodvisnost sodnikov. Uresničitev ustavne odločbe je tako v interesu sodne in izvršilne veje oblasti,« je dejala Andreja Katič.

Poudarila je, da je želja vseh učinkovito pravosodje, na njeno odločitev, da prevzame resor, pa je, kot je dejala, odločilno vplival odkrit pogovor s predsednikom vlade.

Obljublja, da bo njeno delovanje transparentno, da nič ne bo pometala pod preprogo in da bodo vsi podatki na ogled vsem.

V predstavitvi pred pristojnim parlamentarnim odborom je napovedala, da bo vlada ustavno odločbo o sodniških plačah uresničila v najkrajšem možnem času. FOTO: Voranc Vogel/Delo

Z aktualnimi problemi, povezanih s spornim nakupom stavbe na Litijski, je seznanjena samo iz medijev. Pričakuje, da jo bo njena predhodnica Dominika Švarc Pipan seznanila z vsemi poročili, ki jih je sama pripravila, na podlagi ugotovitev bo sprejela nadaljnje ukrepe. Strinja se, da je treba zadevi priti do dna, zaupa, da jo bodo pristojni organi raziskali. Če se je kdo okoristil, mora za to odgovarjati.

Poleg izvršitve odločbe ustavnega sodišča glede položaja pravosodnih funkcionarjev in tudi plač podpornega osebja kot najzahtevnejše teme resorja vidi še prostorsko stisko v zaporih ter pomanjkanje pravosodnih policistov, nujne spremembe zakona o kazenskem postopku, kazenskega zakonika, reševanje prostorske stiske sodišč in nova sodna stavba. Ne ve, zakaj so bili postopki za njeno gradnjo ustavljeni, verjame, da se bo ob primopredaji seznanila z razlogi za to, sama pa meni, da bi jih bilo treba nadaljevati, »saj je le to rešitev za prostorsko problematiko sodišč v Ljubljani«.

Želi si, da bi vlada in za njo parlament čim prej obravnavala prenovljeno resolucijo o preprečevanju korupcije v Republiki Sloveniji, kar bo priložnost za razpravo o potrebnih spremembah zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. Razširila bi ga tako, da zavezanci za prijavo premoženja ne bi bili samo funkcionarji, temveč tudi njihovi ožji družinski člani. V tem kontekstu razmišlja o posegih v zakon o političnih strankah, da bi bili tudi individualni funkcionarji političnih strank zavezanci za prijavo premoženja.

Poleg nujnih sprememb zakona o kazenskem postopku zaradi odločbe ustavnega sodišča, ki se nanaša na prometne in bančne podatke in jih je treba sprejeti do 12. avgusta, sicer bo nastala pravna praznina glede ukrepanja policije in tožilstva, bo potrebna razprava o širši reformi tega zakona v luči razvoja informacijskih tehnologij.

Ena od njenih prvih nalog bo, kot je napovedala, sestanek z ministrom za notranje zadeve Boštjanom Poklukarjem zaradi kaznivih dejanj, povezanih z migracijami. FOTO: Voranc Vogel/Delo

Pričakuje pobudo za spremembo kaznivega dejanja nasilništva, zlasti v povezavi s posebnimi oblikami nasilja, ki se pojavljajo tudi v različnih športnih panogah. Podpira ustanovitev posebne delovne skupine, ki bi pripravila predloge za širšo novelo zakona o prekrških.

Zavzema se za posodobitev zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora, da bi bil primerljiv z Italijo ali Irsko, na primer. Po evropski direktivi naj bi se ustanovila urada za odvzem premoženjske koristi in za upravljanje in zavarovanje odvzetega premoženja.

Ena od njenih prvih nalog bo, kot je napovedala, sestanek z ministrom za notranje zadeve Boštjanom Poklukarjem zaradi kaznivih dejanj, povezanih z migracijami. Kazni zanje so se poostrile, zaradi česar so razmere v zaporih skrb vzbujajoče. Slovenski zaporniški sistem ima kapaciteto za približno 250 pripornikov, trenutno pa jih je več kot 700. 

»Večina prejetih storilcev teh kaznivih dejanj je tujcev, pri njih je podan razlog begosumnosti. Poleg razmisleka o spremembi tako materialne kot procesne kazenske zakonodaje je nujno treba takoj pristopiti in zagotoviti dodatne prostore, kjer bi se izvajal pripor,« je navedla Andreja Katič in dodala, da gredo pobude za spremembe v smeri znižanja minimuma predpisane kazni, v okviru, ki bi omogočil izrek kazni izgona tujcev iz države in morebitne uvedbe nove oblike pospešenega kazenskega postopka.

Prepričana je, da je treba nadaljevati digitalizacijo in informatizacijo pravosodja, ki morata biti vse bolj usmerjeni tudi proti strankam. Zadovoljna je, da je od 15. januarja mogoče vloge, listine in pisanja vlagati po elektronski poti, na primer v zapuščinskih postopkih, v postopkih za dovolitev sklenitve zakonske zveze kot tudi v zakonskih sporih, v postopkih za varstvo koristi otroka ter mnogih drugih. 

Že med njenim prejšnjim mandatom v tem resorju so začeli pripravo tako imenovanega sodniškega trojčka – novel zakonov o sodiščih, o sodnem svetu in o sodniški službi. Ena od ključnih novosti je uvedba enovitega prvostopenjskega sodnika ter vzpostavitev enotnega sodnega okrožja.

Posebej se bo zavzemala za čimprejšnji prenos direktive o boju proti nasilju nad ženskami in v družini, ki bo v naš pravni red prinesla nove inkriminacije določenih oblik nasilja, ki nesorazmerno prizadenejo ženske. 

Njena naslednja prioriteta bo zaščita okolja skozi kazensko pravo. V zadnjem času smo doživeli nekaj hudih onesnaževanj, v tovrstna kazniva dejanja, ki so po besedah Andreje Katič zelo specifična, je pogosto vpletena tudi organizirana kriminaliteta, zato je pomembno izobraziti organe pregona in jih specializirati. Nova direktiva EU o okoljski kriminaliteti spodbuja članice k vzpostavitvi specializiranih tožilstev.

Trudila se bo, da Slovenija čim prej implementira direktivo in sprejme zakonodajo, ki bo ščitila novinarje pred očitno neutemeljenimi tožbami in zlorabljenimi sodnimi postopki.

Dr. Vesna Bergant Rakočević. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo