S kmeti in trgovci se želijo dogovoriti o novi košarici – brez marž

Nova ministrica za kmetijstvo Mateja Čalušić je potegnila prvo potezo: začasno je zamrznila »fizični popis« oziroma spremljanje košarice petnajstih osnovnih živil in primerjavo njihovih maloprodajnih cen pri šestih večjih trgovcih. Po letu in pol je namreč projekt Košarica, so prepričani na ministrstvu, dosegel »osnovni namen«. 

»Potrošnikom smo s popisom ponudili informacije o cenah izdelkov 15 osnovnih skupin živil po najnižjih cenah na določen dan popisa in s tem pomagali ohranjati nakupno moč najbolj ranljivih skupin prebivalstva,« so zapisali v sporočilu, v katerem javnost obveščajo o začasni opustitvi spremljanja košarice.

Cene košarice so se znižale, projekt bodo nadaljevali tudi prihodnje leto

Odslej bodo projekt z uradnim nazivom Spremljanje in primerjava maloprodajnih cen, porekla in kakovosti primerljivih živil znotraj košarice petnajstih osnovnih skupin živil med trgovskimi podjetji namesto po zakonu o kontroli cen izvajali kot »redno nalogo« po zakonu o kmetijstvu.c

Primerjava košaric šestih večjih trgovcev v juniju in decembru 2023. INFOGRAFIKA: Delo

Kot razlog za svojo odločitev so navedli inflacijo pri hrani, ki se je »trenutno umirila«, in del »krivde« prenesli tudi na trgovce, ki v obdobju med dvema popisoma« v vseh svojih trgovinah »niso zagotavljali zadostnih količin popisanih izdelkov. Lahko pa trgovec v skladu z zakonodajo, so dodali, dnevno spreminja ponudbo in cene proizvodov, prav tako pa sme spreminjati cene istih izdelkov odvisno od lokacije trgovine ene trgovske družbe.

Zdaj se načrtujejo drugače lotiti »razvpite« košarice oziroma nadaljevanja projekta, ki je stekel septembra 2022 in z vmesno dvomesečno pavzo nadaljeval med lanskim junijem in decembrom. Proučili bodo, koliko je sploh možnosti za dogovor s celotno verigo od kmeta do trgovca glede zagotavljanja zadostnih količin nabora petnajstih živil iz osnovne košarice po nabavnih cenah – brez dodatnih zaslužkov trgovcev in proizvajalcev. Pri tem ministrstvo poudarja, da njihov namen ni ponudba živil pod nabavno ceno, saj bi s tem ogrozili člene prehranjevalne verige, temveč ponudba živil po cenah brez marž. To pa »brez aktivne zaveze« vseh v verigi ni mogoče.

Prvi sestanek s trgovci že v prvi polovici februarja

Kot smo izvedeli na kmetijskem ministrstvu, najprej načrtujejo pogovore z deležniki v verigi, kar naj bi bilo izhodišče za model, ki bi ga »morebiti vzpostavili oziroma nadgradili dosedanjo košarico«. V tem trenutku še ne morejo napovedati, do kdaj bi bilo to mogoče urediti, si pa bo ministrstvo prizadevalo za čimprejšnjo rešitev. Prvi sestanek s stanovsko organizacijo trgovcev je sklican v prvi polovici februarja, nato bo možno predvideti tudi nadaljnji potek pogovorov.

Kmetijska ministrica Mateja Čalušić. FOTO: Jože Suhadolnik

»Najprej bo treba videti, ali obstaja želja in interes s strani deležnikov. Projekt bi želeli izpeljati na način, ki bo za določen nabor živil pri posameznih trgovcih zagotavljal tako količine in cene brez marž v vseh trgovinah posameznega trgovca,« dodajajo in zagotavljajo, da ne bodo vztrajali pri obvezni vključitvi v projekt za vse trgovce, temveč želijo »zgolj dogovor s tistimi trgovci, ki bodo v tem videli tudi svoj doprinos k blaženju draginje«. Vsekakor pa bi morala biti del končnega dogovora tudi področja kakovosti in porekla, poudarjajo.

Ministrica Mateja Čalušić podpira idejo, da se zagotovi nabor vsaj 15 najcenejših izdelkov v ustreznih količinah, brez dodatnih zaslužkov in v ustrezni kakovosti. Dogovorjeni proizvodi naj bi bili na voljo pri trgovcih, s katerimi se bo ministrstvo dogovorilo, po vsej Sloveniji 365 dni v letu.

Žveglič: Francoski kupec ve, koliko gre komu

»Brez marž v poslovanju trgovine oziroma brez dodane vrednosti ostalih v verigi ne gre. Vsak dela za razliko v ceni,« se je za Delo na ukrep ministrstva odzval Roman Žveglič, predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice. Po njegovem je bila »stara« košarica »popolnoma irelevantna« in ni odražala dejanskega stanja, nove pa se očitno tudi lotevajo nerodno.

Roman Žveglič: Država dobi več denarja iz davka na kruh kot kmet za pšenico

»Kmetje imamo majhne posesti, lastne cene so običajno višje kot prodajne, kar pokrivamo iz drugih sredstev, kot so plače, pokojnine, ali pa za svoje delo ne dobimo nič plačano,« je dejal.

Najbolj korekten oziroma pošten bi bil po njegovem sistem, kot ga poznajo v Franciji: »Deležniki v verigi so se dogovorili, koliko naj bi kaj stalo, tako da ima vsakdo možnost plačila stroškov in tudi razvoja. A o tem se je treba v verigi dogovoriti prostovoljno. V Franciji imajo določeni artikli na embalaži jasno napisano, koliko od prodaje dobi kmet, koliko predelovalna industrija in koliko trgovina. Kupec točno ve, kolikšen kos kruha gre komu od deležnikov.«

Za tak sistem se zavzemajo tudi naše nevladne kmetijske organizacije in zadružna zveza, a so pri tem, poudarja Žveglič, trčile ob drugo težavo: »Četudi bi se dogovorili za slovenski produkt, je vprašanje, kako bi bilo s produkti iz tujine.«

Vprašanje, kolikšna je sploh pripravljenost za dogovor v slvoenski verigi, smo naslovili na nekaj večjih trgovcev.

Spar Slovenija: Potrebe po spreminjanju maržne politike ni

Kot pravijo v Sparu Slovenija, »pri cenah izdelkov iz vladne košarice ne gre za akcijske cene, temveč za redne cene izdelkov, ki jih lahko potrošnik pri nas dobi še ceneje z dodatnimi ugodnostmi«. Potrebe po spreminjanju maržne politike ni, menijo, »saj marže iz leta v leto padajo«. Kot primer navajajo izdelke svoje linije S-Budget, kjer »z minimalno maržo vseskozi ohranjamo nizko ceno izdelkov«, poleg tega, dodajajo, so vsi njihovi izdelki na policah jasno označeni in opremljeni z vsemi podatki, ki jih kupec potrebuje.

Mercator: Z maržami je zagotovljena varnost delovnih mest od polja do police

V Mercatorju pričakujejo, da ministrstvo za kmetijstvo podrobno predstavi aktivnosti, ki naj bi nadomestile popisovanje cen izdelkov v košaricah.

V zvezi z maržami pa poudarjajo, da so se marže v preteklem obdobju pomembno znižale in da je Mercator v lanskem letu znižal cene kar 4.000 izdelkom. »Z maržami pokrivamo svoje stroške (logistika, energenti, vlaganja v opremo, prenove itd.) ter seveda z njimi zagotavljamo varnost delovnih mest ne samo zaposlenim v Mercatorju, temveč delovnih mest vseh v verigi od polja do police, ki sodelujejo z nami,« so povedali za Delo. Z njimi sicer sodeluje kar okrog 2.000 dobaviteljev blaga, prav tako so tudi na področju storitev (varovanje, čiščenje, servisne dejavnosti itd.) eden večjih naročnikov v Sloveniji.

Hofer: Z zelo nizkimi maržami - ne glede na vladni popis

V verigi Hofer, kjer sledijo principom diskontne prodaje, pojasnjujejo, da »z neprestano optimizacijo vseh svojih procesov in dovršenim logističnim sistemom« znižujejo stroške, ustvarjajo prihranke in imajo zato zelo nizke marže, s čimer lahko svojim kupcem zagotovijo izdelke »po najboljši hofer ceni«, in to ne glede na to, »ali se izvaja vladni popis osnovnih izdelkov ali ne«.