Ministrstvo: Nizke cene še niso nedovoljeno ravnanje. Popis bodo izboljšali

Košarica osnovnih 15 skupin živil se je ob zadnjem popisu znova pocenila. Od prvega popisa septembra lani se je povprečna vrednost najcenejše osnovne košarice znižala s 50 na vsega 18 evrov. Obrvi dvigujejo 80-, celo 90-odstotne pocenitve mesa in kruha, ki pa jih na policah trgovin in v denarnicah potrošnikov ni mogoče zaznati.

Rezultati popisa 19. decembra razkrivajo znižanje povprečne vrednosti najcenejše osnovne košarice za skoraj deset odstotkov (dva evra) na 18 evrov v primerjavi s popisom 4. decembra, ko je njena vrednost znašala 20 evrov. Podatki Statističnega urada po drugi strani govorijo, da so se cene hrane in brezalkoholnih pijač novembra povišale za šest odstotkov v primerjavi z novembrom lani.

Prodajne cene nižje od nabavnih

Da so cene živil iz spremljane košarice nenavadno nizke in vzbujajo sum nedovoljenih ravnanj, je v sporočilu za javnost opozoril nekdanji varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano Igor Hrovatič. Navedene maloprodajne cene so po njegovih besedah nižje od dobavnih cen primarnih proizvodov, obenem pa potrošniki znižanja cen niso zaznali.

Kot primer je za Delo navedel, da cena za kilogram žive teže živali pri nobeni vrsti ne znaša manj kot 0,99 evra, medtem ko so goveji zrezki v Eurospinu v zadnjem popisu stali 0,99 evra (v popisu septembra lani je bilo zanje treba odšteti 12,5 evra/kg). Po besedah Hrovatiča »obstaja sum, da so trgovske verige samo za namen popisa cen za zelo kratek čas znižale cene, po popisu pa jih vrnile na staro ali celo višjo raven«.

»Omenjena tabela vzbuja sum nedovoljenih ravnanj – tako tistih, ki jih opredeljuje zakon o kmetijstvu, kot tistih, ki jih opredeljuje zakon o preprečevanju omejevanja konkurence,« je zapisal Hrovatič, ki mu je mandat potekel v sredo, a vlada še ni imenovala njegovega naslednika. Obenem so po njegovih besedah vse trgovske verige cene proizvodov znižale primerljivo, kar vzbuja sum kartelnega dogovarjanja.

Hrovatič meni, da bi morala to preiskati agencija za varstvo konkurence (AVK), ministrstvo za kmetijstvo pa bi moralo pred objavo preveriti ustreznost podatkov. Ob tem je opozoril, da ima takšna objava negativne posledice na odnose v verigi preskrbe s hrano, saj zaradi pritiska na zniževanje dobavnih cen dobaviteljev posamezne deležnike v verigi preskrbe s hrano, predvsem primarnega pridelovalca oziroma kmeta, potiska v brezizhodni položaj.

Ministrstvo: varuh ne razume

Na kmetijskem ministrstvu so izjave Hrovatiča o sumu nedovoljenih ravnanj označili za nerazumevanje. »Nizke cene same po sebi zagotovo niso nedovoljena ravnanja. Trgovci imajo svoje strategije, s katerimi določajo cene proizvodom in ministrstvo na to nima neposrednega vpliva,« so zapisali v izjavi za javnost. Poudarili so, da podatkov iz popisa živil ni mogoče posploševati na splošno gibanje cen hrane. Primerjalnik cen povzema konkretne izdelke, katerih cena je v trgovinah preverljiva, so zagotovili.

Spomnili so, da so se v preteklosti odzvali ob očitkih, da trgovci znižujejo cene zgolj v času izvedbe fizičnega popisa. V sodelovanju s tržnim inšpektoratom so izvedli nenapovedani inšpekcijski akciji, med katerima ni bilo ugotovljenih nepravilnosti.

»Ni šlo za nepošteno poslovanje ali prakse,« je za Delo poudarila Ana le Marechal Kolar, vodja direktorata za hrano in ribištvo. »Je pa seveda možno, da ko zaloga določenega živila po nizki ceni poide, trgovci tega živila ne zagotavljajo več. Želja ministrstva je, da trgovci vse izdelke, ki jih ponudijo po nižji ceni, poskušajo zagotoviti v zadostnih količinah daljše obdobje.«

Popis v letu 2024 bodo izboljšali

Na ministrstvu so se obregnili tudi ob Hrovatičevo pasivnost v vlogi prehranskega varuha, in navedli, da bi ta lahko že v času svojega delovanja izvedel postopke za preveritev svojih navedb. »Imel je vsa pooblastila, da bi izpeljal pogovore s trgovci in po potrebi vložil prijavo na AVK.« Sami pa so se potegnili nazaj z izjavo, da nikoli niso zatrjevali, da je namen projekta košarice najcenejših živil umirjanje rasti inflacije pri hrani – toda vlada je projekt leta 2022 odobrila v okviru ukrepov za omilitev draginje.

Hrovatič je na vprašanje Dela, zakaj ni podal prijave na AVK, odgovoril, da zato, ker mu je mandat že potekel. Na vprašanje, zakaj se na nenavadno visoke pocenitve živil v popisih ni odzval že prej, pa se je odzval, da v preteklih popisih pocenitve niso bile tako izrazite.

Ministrstvo bo projekt nadaljevalo tudi prihodnje leto, pri čemer bo izvedlo nov razpis za izvajalca popisa. Kot je povedala le Marechal Kolar, nameravajo popis izboljšati tako, da trgovci ne bodo imeli več toliko možnosti za prilagajanje. Cen košarice živil pa se ne bo več spremljalo samo v osrednji regiji, ampak izmenično tudi v drugih regijah.

AVK ne vidi razloga za ukrepanje

Direktor AVK Andrej Matvoz ocenjuje, da so Hrovatičevo objavo vodili interesi njegovega delodajalca (kmetijsko-gozdarske zbornice). Na AVK se na poziv nekdanjega prehranskega varuha ne bodo odzvali, ker po besedah Matvoza pri trgovcih ni šlo za kartelno dogovarjanje. »Cene košarice živil so javno objavljene, trgovci jim samo sledijo in prilagajajo ponudbo. Znašli so se.«

AVK lahko nalaga kazni, kadar gre za škodo za potrošnika, je pojasnil Matvoz, nizka cena mesa pa je za potrošnika dobra. Trgovcev zakon ne omejuje, da prodajajo izdelke po nižji ceni od nabavne. Dumpinške cene so problematične takrat, ko ima nekdo prevladujoč položaj na trgu. Tega pa pri nas nima noben trgovec, je dejal Matvoz, ki še meni, da primerjalnik cen nima nobenega učinka.