S kakšno strategijo do še boljšega oljčnega olja

Koper – Ob današnjem tretjem svetovnem dnevu oljk so v Pretorski palači pripravili mednarodno strokovno srečanje oljkarjev. Na okrogli mizi bodo spregovorili o nujnosti priprave strategije razvoja te po kakovosti izstopajoče kmetijske panoge. Z vodeno degustacijo bodo predstavili najboljša slovenska oljčna olja, tudi tista, ki se jim je uspelo prebiti v znameniti katalog Flos Olei. Med najboljših osem so se prebili tudi trije oljkarji Slovenske Istre, ki so dosegli kar 97 od stotih možnih točk.

Na strokovnem srečanju v Kopru bo sodeloval poznavalec in ocenjevalec oljčnega olja Marco Oreggia, avtor enega najuglednejših katalogov najboljših oljčnih olj na svetu. Predstavil bo katalog Flos Olei, primerjal istrska olja z drugimi v svetu, govoril o trendih in zahtevah sodobnih porabnikov teh olj in o tem, kako dosegati kakovost, ki jo išče današnji kupec.

V vrhu kataloga so Franc Morgan iz Grintovca, Boris Jenko iz Bertokov in Vanja Dujc iz Kopra. Vsako leto se za vstop v katalog poteguje več kot tisoč vzorcev olj (predvsem manjših, butičnih) proizvajalcev z vsega sveta, od katerih se jih v katalog prebije le kakih 500. Glede na majhnost oljčne produkcije je visoka uvrstitev slovenskih olj izstopajoča. Ti oljkarji pa svojo kakovost potrjujejo tudi na številnih drugih uglednih mednarodnih ocenjevanjih. Večletna strokovna naloga Spremljanje kakovosti oljčnega olja je pokazala, da kar devet desetin analiziranih vzorcev slovenskih olj dosega najvišji standard – ekstra deviško oljčno olje.


 

Kmetijska politika bi morala bolj prisluhniti oljkarstvu

Na današnjem srečanju bo sodelovala tudi ministrica za kmetijstvo Aleksandra Pivec, zato bodo oljkarji nekaj časa posvetili vprašanju, kako bolje zastaviti strategijo oljkarstva v državi, kako urediti subvencije, da bi jih bili bolj deležni v takšni posebni panogi. Gre za zahtevno pridelavo, v kateri si velikega obsega pridelka nihče ne more privoščiti in je zato pravzaprav obsojena na izstopajočo (vrhunsko) kvaliteto. Takšna pa je na meji rentabilnosti. 

»Kmetijska politika doslej ni prisluhnila posebnostim malih kmetov,« je dejal Vanja Dujc, izolski župan in oljkar Danilo Markočič pa, da je oljkarstvo vsaj tako posebno, kot je čebelarstvo ali hmeljarstvo, vendar niti približno ni deležno podobne obravnave. Tako na področju subvencij kot na področju zaščitnih sredstev.


 

Avstrijci imajo raje oljčno olje kot Slovenci

Letošnji pridelek olja je bil v državi posebej skromen, saj so namesto lanskih nadpovprečnih tisoč do 1200 ton oljčnega olja pridelali kvečjemu kakih 40 odstotkov, torej kakih 500 ton olja. Razlogov je več, predvsem zelo neugodne vremenske razmere in netipičen pojav oljčne muhe. Zato je večina primorskih oljkarjev (še posebej briških) poslovalo z izgubo.

Dodaten razlog za pozornejšo državno strategijo oljkarstva narekuje dejstvo, da pomeni 2356 hektarov oljk (druga največja sadjarska panoga) tudi ključen vpliv na podobo primorske krajine. V času priprav na prevzem funkcije evropske gastronomske prestolnice pa se vse bolj uveljavlja spoznanje, da je dobro oljčno olje pogoj za vrhunsko gastronomsko ustvarjanje. 



V zadnjih letih ne zaznavajo več takšne rasti oljkarstva kot v prejšnjih letih, predvsem zaradi nizkega donosa in velikih težav pri zagotavljanju obiračev, saj si visoke kakovosti olja skoraj ni mogoče zagotoviti s strojnim obiranjem. Slovenija pridela manj kot polovico količin za lastne potrebe in uvozi večjo količino olja, kot ga pridela.

Hkrati pa statistika opaža, da celo Avstrijci porabijo nekaj več oljčnega olja (približno 1,8 litra na leto povprečno na prebivalca) kot Slovenija. V Italiji je poraba oljčnega olja od osem do deset litrov na leto na prebivalca, v Grčiji pa celo od 18 do 20 litrov na leto. 

»Kaže, da so Avstrijci bolj seznanjeni z zdravilnimi učinki tega olja kot Slovenci, čeprav ga sami ne pridelajo nič,« je povedala svetovalka za sadjarstvo iz KGZ Nova Gorica Irena Vrhovnik.