Celje, Velenje – Tudi Mestna občina (MO) Celje je letos, med zadnjimi slovenskimi mesti, uvedla javni mestni potniški promet (MPP). V MO Velenje ga imajo že od leta 2008. V obeh regijskih središčih je izvajalec koncesije podjetje Nomago. Zaenkrat pa kaže, da ima Velenje z Nomagom boljšo pogodbo. V Velenju vozovnic ni treba plačevati, v Celju pač. Koncesijsko izvajanje prevozov MO Velenje plačuje iz proračuna, MO Celje pa bo Nomagu plačala le razliko med izkupičkom od prodaje vozovnic in reklamnega prostora na avtobusih do pogodbene cene.
Pa vendar je trditev, da je Celje z Nomagom sklenilo slabšo pogodbo, morda še preuranjena. Velenje je namreč leta 2012 s prevoznikom sklenilo dolgoročno pogodbo, ki poteče leta 2020. Celje ima za začetek pogodbo le za pol leta. V letu dni Velenje iz proračuna za izvajanje koncesije MPP Nomagu tako plača 355.446 evrov, Celje pa bi, če preračunamo na leto dni, koncesija stala več kot dvakrat toliko – 743.538 evrov.
Velenjski proračun stane polletna koncesija za javni mestni potniški promet 177.723 evrov. Celjski proračun je za koncesijo rezerviral 371.769 evrov, a bo zanjo dal tudi izkupiček od vozovnic in reklam na avtobusih. Nomago je za Velenje sam kupil avtobuse, za Celje jih je kupila občina. Na velenjskem Lokalcu so v 10 letih našteli 4 milijone potnikov.
Na pogovoru z novinarji je pred dnevi celjski župan Bojan Šrot pojasnjeval, da proračuna to vendarle ne bo stalo toliko. Dohodek od prodaje vozovnic in od reklam na eni stranici avtobusov je občinski in ga bodo odšteli od pogodbene cene 371.769 evrov za polletno izvajanje koncesije.
Iz proračuna bodo, če bo potrebno, le doplačali razliko. Ali drugače: če so v Velenju prevozi za uporabnike brezplačni, bodo koncesijo v Celju odplačevali vsi, ki uporabljajo MPP.
»Sklenili smo šestmesečno poskusno koncesijo, ker nihče ni znal oceniti, kolikšni bodo stroški. Imeli smo oceno, koliko potnikov se bo v tem času vozilo, ocenjena je tudi vrednost reklamnega prostora na avtobusu. To je naš prihodek, ki se bo potem odštel od naše obveznosti za plačilo storitve,« je povedal Šrot.
Celjski župan Bojan Šrot rad zbija šale. Na novinarski konferenci pred občinskim praznikom: »Zdaj smo avtobuse polepili, da se ne vidi, kadar vozijo prazni … No, saj ne vozijo prazni. Statistično bi lahko rekli, da se je skoraj polovica Celjanov v enem mesecu vsaj enkrat peljala.«
Pomembna razlika Med Velenjem in Celjem je tudi v tem, kako so se lotili MPP. Celje je s pomočjo subvencij zgradilo polnilnico za plin in kupilo modre avtobuse Celebus na plinski pogon, v Velenju si s tem niso delali stroškov. Rumene dizelske avtobuse po najnovejšem okoljskem standardu Euro6, imenovani Lokalc, je kupil Nomago in niso bili strošek občine. Tako je mogoče, če se pokvari kateri izmed Celebusov, velenjskega Lokalca videti tudi na kateri izmed celjskih linij.
avtobusi celje, velenje
Sicer pa so v Celju februarja prodali 5491 in marca 10.693 enkratnih, dnevnih, tedenskih, mesečnih in letnih vozovnic. Izkupiček ni znan. S prvim aprilom so odprli tudi linijo na Stari grad, kamor vozi avtobus z odprto streho. V Velenju, kjer sta dva izmed avtobusov prilagojena invalidom, so lani marca – za letos podatka še ni – brezplačno prepeljali 36.695 potnikov, v nekaj več kot deset letih pa že štiri milijone. Prva leta sta zaradi prevozov delavcev in svojih kupcev prevoze sofinancirala tudi Premogovnik Velenje in nakupovalno središče Velenjka. V Celju so avtobusi prelepljeni z reklamami mariborske banke, Celjskih mesnin in plinskega pogona.
Zanimivo bo spremljati, ali bo število potnikov kljub plačljivim prevozom v Celju z 38.000 prebivalci naraščalo tako, kakor je v prvih letih javnega mestnega potniškega prometa v Velenju, ki ima manj kot 33.000 prebivalcev.
Komentarji