V Sloveniji se mora zdravstvo, če želi stopiti v korak s časom, digitalno preobraziti. Zdaj se namreč dogaja, da informacijski sistemi v slovenskih bolnišnicah med seboj velikokrat niso kompatibilni, zdravstveni domovi uporabljajo rešitve različnih IT-podjetij … To naj bi bilo rešeno in poenoteno. Ministrstvo za zdravje je včeraj predstavilo Strategijo digitalizacije zdravstva 2022–2027.

Od stanja, ko bo pacient obiskal določenega zdravnika specialista, ta pa bo z vpogledom v njegov elektronski karton dobil vse ključne informacije o zdravstvenem stanju, smo še precej oddaljeni. V nekaterih zdravstvenih domovih resda vnašajo diagnoze bolnikov v rumeni papirnati karton in hkrati v elektronsko obliko, a žal ostaja ta le v lokalnem sistemu, torej specialist v bolnišnici do nje ne more dostopati.

V Sloveniji imamo 59 zdravstvenih domov, ki uporabljajo informacijske sisteme 16 različnih podjetij: za enako obravnavo pacienta uporabljajo različne aplikacije, da o stanjih različnih informacijskih rešitev znotraj posameznih bolnišnic ne govorimo.

Zdravniki imajo velikokrat tudi težave z dostopom do centralnega registra pacientovih podatkov (CRPP), vanj pa se še vedno ne vnašajo laboratorijski izvidi, ker ni bil vzpostavljen nacionalni šifrant.

A glede na to, kar je načrtovano v Strategiji digitalizacije zdravstva 2022–2027, ki ima več kot sto strani, bo kmalu vse drugače.

Da ima Slovenija zelo različne baze podatkov, je potrdil tudi minister na včerajšnji predstavitvi omenjene strategije na Brdu. »Če so vhodni podatki napačni, so izhodni še toliko bolj,« je rakavo rano problema opisal minister za zdravje Danijel Bešič Loredan ob navzočnosti gostov iz evropske komisije. Projekt razvoja strategije digitalizacije zdravstva v Sloveniji bo namreč izveden v programu podpore strukturnim reformam evropske komisije v sodelovanju z mednarodnimi strokovnjaki s področja digitalizacije zdravstva in delovno skupino s ključnimi deležniki na področju zdravstva v Sloveniji.

V igri 84 milijonov evrov

Interes gospodarstva je bil že pri pripravi vsebine strategije velik, zato je Alenka Kolar, v. d. generalnega direktorja direktorata za digitalizacijo v zdravstvu, čestitala pripravljavcem, da so se izognili vsem čerem tega, da bi strategijo priredili za nekoga.

Strategijo so izpeljeljali v okviru napovedanega zakona o digitalizaciji ter zdravstvene reforme. »Digitalizacija pomeni, da bodo vsi procesi jasno vidni vsem, seveda z ustreznimi omejitvami dostopa: pacient bo imel pregled nad tem, kdo je dostopal do njegovega e-kartona, torej kdo pregleduje njegove zdravstvene podatke, hkrati pa bo lahko določil, kaj se sme videti (na primer teža, višina),« je pojasnil minister za zdravje. Iz nepovezanega zdravstvenega sistema bomo torej po ministrovih besedah vzpostavili stanje, ko bo sleherni od nas z digitalno osebno izkaznico dobil zdravnika, na tej kartici bodo vsi njegovi pomembni podatki. Bolj jasno bo tudi iskanje terminov pri zdravnikih in upravljanje podatkov. To bo precej lažje, ko bodo zagotovili standardizacijo in certifikacijo programskih rešitev v zdravstvu. »O razvoj e-kartona se bo treba dogovoriti. Trenutno se ne moremo dogovoriti niti, kako bomo standardizirali laboratorijske izvide,« je dejala Kolarjeva.

Strategija predvideva tudi uvedbo nacionalnega centra za telezdravje, ki se bo primarno osredotočal na organizacijo storitev telezdravja ter tudi na raziskave in razvoj. Center bo zadolžen za opredelitev politike in strategije, komunikacijo z zunanjimi deležniki in podporo nacionalnemu izobraževanju o telezdravju.

Kolarjeva je še dodala, da bo za vsakih sto evrov, ki jih bomo vložili v informacijsko tehnologijo, treba misliti tudi na to, da bomo morali 20 evrov nameniti za njeno vzdrževanje. Da nam bo zahteven proces digitalizacije uspel, moramo po besedah Kolarjeve izpeljati metamorfozo: »Postati moramo metuljčki, ne pa da smo gosenice, ki jih daš na kolo – to ni digitalizacija.« Dobro obveščeni navajajo, da strategija ne vsebuje nič novega, ampak zgolj tisto, kar v prejšnjem projektu eZdravje ni bilo realizirano oziroma je bilo realizirano delno ali pa ne deluje. Za izvedbo prejšnjega eZdravja so IT-podjetja že prejela približno 24 milijonov evrov, zdaj bo po nekaterih navedbah na voljo 84 milijonov evrov.