Rudi Rizman: Prepričljiv »ne« orbanizaciji Slovenije

Rudi Rizman, profesor sociologije in političnih ved na univerzi v Ljubljani in Bologni

Rezultat volitev je spodbuden v najmanj dveh pogledih: v mednarodnem oz. evropskem in v notranjepolitičnem. Glede na razdeljene volilne glasove gre namreč za prepričljiv »ne« orbanizaciji Slovenije, za poraz politike, ki temelji in profitira na strahu, na ponujanju nedemokratičnega oz. avtoritarnega modela, ki bi Slovenijo potisnil stran od jedrnih držav EU. Gre za pozitiven signal Slovenije do EU, da hoče sodelovati pri prenovi EU in ne na strani tistih, ki jo rušijo, kot v sosednjih Madžarski in Italiji.

Spodbudni notranjepolitični vidik pa je, da utegne nova vlada, okrepljena z doslej neobremenjeno novo levico, prisluhniti alternativnim strateškim zamislim, ki se bodo nazadnje poslovile od neoliberalne vladavine, ki se ji zaradi povzročene krize leta 2008 vendarle počasi izteka čas njenega trajanja in to še posebej v tistih ključnih državah, ki so jo tudi vsilile svetu.

Goran Novković, izvršni direktor Kluba slovenskih podjetnikov

Slovenija je v konjunkturi, torej bo prej ali slej prišla kriza. Zdaj je izjemno pomembno, da dobimo učinkovito vlado. Trenutno se zdi, da SDS ne more sestaviti vlade, če ne bo kdo požrl besede, da ne gre v koalicijo z Janezom Janšo. Poleg tega Marjan Šarec ne more sestaviti vlade, če ne bo zbral šestih strank, kar pa je nemogoče za učinkovito vladanje. Iz tega zornega kota sta le dve možnosti, za podjetništvo izjemno pomembni. Prva je, da bomo šli kmalu na predčasne volitve. Druga možnost pa je, da tri ali štiri stranke na vrhu sklenejo takšno koalicijsko pogodbo in dogovor, ki bo pripeljal do politične stabilnosti in da lahko sprejmejo učinkovite ukrepe za boljše gospodarsko okolje v Sloveniji, kot je v Avstriji, Nemčiji, Skandinaviji. Le tako jih bomo lahko dohitevali. Volilni glasovi to omogočajo, vprašanje je samo, ali so možje, ki imajo največ glasov, to sposobni storiti.



Bogdan Biščak, analitik

Najpomembnejša ugotovitev, ki jo prinašajo rezultati volitev je, da slab rezultat desnice SDS praktično onemogoča oblikovanje vlade. Predvidevanja nekaterih politikov in simpatizerjev na desnici, ki so v preteklosti razmišljali, da radikalna politika Janeza Janše osredotoča glasove pri SDS in škoduje zaveznikom, se potrjuje.

Druga je v tem, da – bolj verjetne, ne pa gotove –  levosredinske vlade ni mogoče sestaviti brez Levice, kar v slovensko politiko prinaša resno spremembo. Vsa etablirana politika je do sedaj namreč zagovarjala ekonomske in socialne modele, ki ohranjajo družbeni status quo. Levica v ta konsenz močno posega in njen okrepljeni položaj pomeni možnost resnega spopada z družbeno neenakostjo.

Jože P. Damijan, ekonomist

Volilni izidi kažejo, da bo težko sestaviti stabilno koalicijo, praktično nemogoče pa bo sestaviti učinkovito vlado. Naj bo nova vladna koalicija z levim ali desnim predznakom, bo preveč heterogena, da bi lahko bila učinkovita. Najverjetnejša koalicija bo najbrž levosredinska, ki pa jo mora sestavljati najmanj pet strank, da bi imela minimalno večino v parlamentu. To pomeni, da bo koalicija imela zelo splošen in heterogen program in da bo veliko trgovanja med strankami za vsak najmanjši vladni ukrep.
Od prihodnje vlade torej ne moremo pričakovati velikih potez in korenitih ukrepov. Sreča je, da je slovensko gospodarstvo trenutno v zelo dobri koaliciji in da zelo velike reforme niso tako urgentne. Vseeno upam, da bo nova vlada izpeljala zdravstveno reformo, naredila nastavke za tehnološki in razvojni preboj ter nadaljevala z infrastrukturnimi projekti. Glede na dobro proračunsko situacijo, so ta potrebna vlaganja v razvoj bolj verjetna. Bo pa marsikaj odvisno od tega, kdo bo novi finančni minister in kakšna bo njegova moč znotraj vlade.



Miha Kovač, politični analitik in publicist 

Ključna poanta izida volitev je, da bo vlado težko sestaviti, vendar napovedujem, da je čisto možno, da bo predsedniku SDS Janezu Janši to uspelo. Čeprav izgleda, da imajo levosredinske stranke večjo moč v seštevku, pa ima Janša za oblikovanje vlade zaradi dolgoletnih izkušenj bistveno večjo možnost kot drugouvrščeni Marjan Šarec. Doslej se je vedno pokazalo, da vodstvo strank, ki so nastale relativno na hitro in na volitvah dosegle dober rezultat, ne obvladuje povsem vseh svojih poslancev. V resnici ne vemo, ali bodo poslanci na Listi Marjana Šarca pri tem, da ne bodo podprli vlade Janeza Janše, tako odločni kot Šarec.

Možno je tudi, da bodo v koaliciji stranke, ki so v predvolilni kampanji zelo jasno izključile možnost povezovanja s SDS - predsednik SMC Miro Cerar namreč v izjavi ni apriori izključil morebitne koalicije z Janšo. To, da je DeSUS Karla Erjavca dobila samo 5 odstotkov, je po eni strani dokaz, da se predvolilno sklepanje koalicij ne splača. Je pa rezultat Desusa in Karla Erjavca tudi že malo znak obrabe materiala. Ponoven vstop Jelinčičeve SNS v državni zbor je na nek način poraz Tonina in Janše, saj jima je odžiral glasove volivcev. Rezultat SNS je na nek način poraz desnice. SNS je preboj v parlament uspel v zadnjem mesecu z enostavno kampanjo. Levica je dobro peljala kampanjo, ključno za stranko pa je bilo soočenje na PopTV z gospodarstveniki, kjer so Luko Mesca z orkestriranim napadom, ki je hkrati služil kot promocija nastopajočim gospodarstvenikom, spremenili v žrtev.



Lidija Jerkič, predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije

Imamo relativnega zmagovalca volitev, vprašanje pa je, ali imamo vlado. Upam, da bodo uspeli sestaviti vlado. Katera koli koalicija bo vlado sestavljala, bo naš partner. Gotovo bi večinsko močna vlada bila veliko bolj kredibilen partner, kot so nestabilne manjšinske vlade, kjer je težko dosegati kompromise in so ves čas izpostavljene novim volitvam. Upam, da bo prišlo do dogovorov, sicer bodo potrebne nove volitve. V sedanjih stabilnih gospodarskih razmerah pa tudi to ne bi bila katastrofa.



Matevž Tomšič, analitik

Rezultat volitev je v skladu s pričakovanji: prepričljivo je zmagala SDS, ki pa bo kljub temu imela velike težave pri sestavljanju koalicije, saj se je v parlament uspelo prebiti kopici strank, ki so v predvolilni kampanji kar tekmovale med seboj v zatrjevanju, da »z Janšo že ne bodo šle v koalicijo«. Vendar se tokrat ni – vsaj ne v tolikšni meri – aktiviral anti-Janša sindrom, kot je bilo to na nekaj zadnjih volitvah, čeprav so si njegovi politični nasprotniki in njim naklonjeni dominantni mediji za to nadvse prizadevali. Glede na sedanjo konstelacijo sil sta možni vladni koaliciji dve: ali bo Janša uspel pritegniti kakšno od strank z leve sredine ali pa bo nastala koalicija strank celotnega levega pola. V slednjem primeru bo vlada še bistveno manj stabilna, kot je bila Cerarjeva.

Dimitrij Rupel, nekdanji zunanji minister

Pomembna sporočila letošnjih volitev so zmaga SDS, veliko število izvoljenih majhnih strank v parlamentu in odločilni oziroma zagonetni položaj Liste Marjana Šarca (LMŠ). Vidim pa tudi nekatere velike probleme, povezane s sestavljanjem koalicije. Možni so trije težavni scenariji: morebitna sredinska koalicija s SDS, NSi, SNS in LMŠ, alternativna leva koalicija s SMC, SD, Levico, Stranko Alenke Bratušek in LMŠ in morebitna vlada narodne enotnosti s SDS, NSi, SD in SNS. Sredinska in leva skupina strank sta približno izenačeni in obe za vlado potrebujeta LMŠ. Kako se bo odločil Šarec, ni znano, čeprav bi v levi koaliciji predstavljal najmočnejšo stranko in bi lahko kandidiral za premiera. Leva koalicija ima problem z Levico, ki odklanja dosedanje strateške usmeritve države, vprašanje pa je, če lahko levi blok sestavi vlado brez nje. Seveda mislim, da bi sredinska koalicija pod vodstvom SDS za nacionalne interese države poskrbela bolje kot katera druga.



Igor Kadunc, generalni direktor RTV Slovenija

Verjamem, da RTV Slovenija lahko in mora delovati brez vpliva politike. Kot do sedaj pričakujem, da bo bodoča vlada zagotovila materialne osnove za delovanje javnega servisa.



Uršula Cetinski, generalna direktorica Cankarjevega doma

Čeprav so volitve praznik demokracije, predvolilna tekma v družbo vnese nemir, živčnost in nelagodje. Zaradi ponovnega občutka stabilnosti želim, da se nova vlada vzpostavi čim prej, čeprav vse kaže, da tokrat ne bo lahko. Slovenija je očitno močno razpršena in ima resne težave pri vzpostavljanju skupnih ciljev, kar je razlog, da nas prehitevajo tudi države, na katere smo nekoč gledali zviška.