RTV dolguje zaposlenim skoraj tri četrt milijona evrov

Ljubljana – Vprašanje več tisoč nadur zaposlenih v javnem zavodu Radiotelevizija Slovenija (RTVS) je že več let nerešeno. Njihovo število niha za nekaj tisoč. Danes jih je še vedno okoli 43.000 oziroma, drugače, RTVS dolguje zaposlenim okoli 730.000 evrov.

Svet delavcev, ne le v tej sestavi, ampak tudi v prejšnjih, je večkrat pozval vodstvo, naj upošteva zakonske odločbe izravnalnega obdobja in izplača ure oziroma omogoči zaposlenim, da jih izkoristijo. Konec avgusta je bil narejen korak naprej, ki se zdi svetu delavcev sprejemljiv – vprašanje naj bi reševali v dogovoru z vsakim zaposlenim.
 

Povprečno 19 ur presežka

Presežek ur je že vrsto let nerešen problem. Leta 2016 so zaposleni opravili skupaj 50.000 nadur, leto pozneje 47.000, letos jih je okoli 43.000. Na RTVS so poudarili, da je ob tem treba upoštevati izravnalno obdobje, kar pomeni, da je bilo po njihovih podatkih konec avgusta »problematičnih« manj kot 30.000 ur presežka. »Treba je upoštevati tudi število zaposlenih v javnem zavodu,« so sporočili iz RTV. Javni zavod zaposluje 2246 ljudi, kar pomeni, da imajo zaposleni povprečno 19 ur presežka. »Če pogledamo 650 zaposlenih, ki imajo več kot 20 ur presežka, ima vsak od njih povprečno 56 ur presežka,« so sporočili iz Kolodvorske ulice 2. Zaposleni na RTVS, ki ni hotel biti imenovan, je dejal, da je ob tem treba upoštevati tudi posameznike, ki imajo velik primanjkljaj ur in zato precej vplivajo na povprečje.
 

Časovno obsežni projekti

Po zakonodaji se kot nadure štejejo tiste, ki ostanejo po šestmesečnem izravnalnem obdobju. Zadnje obdobje je bilo končano junija. Po dveh mesecih je vprašanje še vedno nerešeno, kljub preteklim obljubam, da bo letos drugače. Nekateri zaposleni so pred časom zagrozili s tožbami, saj so v preteklih letih del nadur preprosto izbrisali.

Z RTVS so sporočili, da presežek ur nastaja zaradi projektov, ki so za nekatere zaposlene časovno zelo obsežni. Tudi predsednik koordinacije novinarskih sindikatov RTVS Tomaž Karat je pojasnil, da veliko število ur kaže na to, da so »nekateri očitno preobremenjeni«. Po drugi strani pa imajo uveden avtomatski sistem zapisovanja ur, ki ne nadzoruje, ali so bile te tudi upravičene.



Opravljene ure bodo torej zdaj reševali individualno. Z vsakim zaposlenim bo nadrejeni našel dogovor o koriščenju ur – ali bodo te izplačali, ali bodo pretvorjene v proste dneve, ali pa se bodo odločili za kombinacijo obojega. Neimenovani zaposleni je dodal, da ponekod izvajajo tudi tihi pritisk, naj ta vprašanja rešijo brez dodatnih stroškov. Finančno breme naj bi nosile posamezne enote, s tem pa bi bil lahko okrnjen program oziroma bi imeli premalo sredstev za izplačilo honorarjev zunanjim sodelavcem.
 

Upanje na dolgotrajnejšo rešitev

Svet delavcev je pozval vodstvo, naj najde dolgotrajnejšo rešitev, ki bo odpravila tovrstne anomalije. Eden izmed prvih ukrepov je napotek o skrbnejšem nadzoru dejanske učinkovitosti opravljenih ur. Karat je pojasnil, da je delodajalec vsem vodjem naložil, naj poskrbijo, da bodo zaposleni po opravljenem delu odšli. Vsako uro, ki bo presegla načrtovan delavnik, bodo morali pisno obrazložiti. »Vse drugo, kar je bilo zapisano in za kar nimaš tehtnega razloga za prisotnost, bo izbrisano.«