Romske občine čakajo na obljubljeno višjo povprečnino

Ljubljana – Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) tudi letos ne namerava objaviti javnega razpisa za urejanje komunalne infrastrukture v romskih naseljih. Težav je vse več, država pričakuje njihovo odpravo, občine pa so prepuščene urejanju romskih naselij zgolj iz občinskih proračunov, opozarjajo župani. Posledice neodgovornega ravnanja države bodo občutili predvsem pripadniki romske skupnosti.

V Svetu romske skupnosti so z začudenjem sprejeli odločitev pristojnega ministrstva. Njihov predsednik Jožek Horvat - Muc je povedal, da so vlado v zadnjih treh letih nenehno pozivali, naj vendarle objavi javni razpis, a so vedno dobili odgovor, da tega ne more storiti, ker je ves denar, ki je na voljo, namenjen urejanju komunalne infrastrukture v novomeških romskih naseljih.

V Črnomlju za kanalizacijo dober milijon

V kočevski občini imajo šest romskih naselij, ki so večinoma komunalno urejena. Kljub temu v posameznih objektih v naseljih nimajo vode, ampak so pipe na dvoriščih, zato ima občina težave pri urejanju pravnih razmerij za legalizacijo takšnih posegov. Zdaj imajo pripravljena dva projekta, s katerima nameravajo urediti komunalno infrastrukturo na lokaciji Trata (vrednost 150.000 evrov) in v romskem naselju Mestni Log, kjer so razmere najslabše, in za kar bi potrebovali dober milijon evrov. Ker javnega razpisa ne bo, bosta projekta morala počakati na boljše čase.



»Pogrešam zavezo vlade, da bodo občine z romskim prebivalstvom prejele tri odstotke višjo povprečnino, kar bi za našo občino pomenilo 300.000 evrov. Tako bi lahko zagotovili stalni prihodek za izboljšanje položaja romske skupnosti, a je ostalo le pri vladni obljubi,« je ogorčen kočevski župan dr. Vladimir Prebilič.

V črnomaljski občini so zaskrbljeni, saj so tudi z državnim denarjem poskušali izboljšati življenje romskim občanom. Župan Andrej Kavšek je opozoril, da MGRT vse od leta 2016 ni izvedel javnega razpisa, zato so občine prepuščene same sebi in težko financirajo posamezne naložbe. »Kot član skupine občin, kjer je romska problematika najbolj pereča, nenehno opozarjam državo, da nakopičenih problemov nismo sposobni reševati sami,« opozarja Kavšek.



V črnomaljski občini so štiri elektrificirana romska naselja, v katera je speljano tudi vodovodno omrežje. Za gradnjo kanalizacije in čistilne naprave v največjem belokranjskem romskem naselju Lokve bi bilo treba zagotoviti dober milijon evrov. Načrtovali so prometno ureditev (javna razsvetljava, pločniki) romskih naselij Drenovec in Kanižarica, kar bi stalo 120.000 evrov, a ker javnega razpisa letos ne bo, bosta naložbi morali počakati.

Denar tudi za nakup zemljišč

Predsednik črnomaljske zveze za razvoj romske skupnosti Zvonko Golobič je opozoril, da se Romi zaradi prenaseljenosti iz komunalno urejenih naselij širijo, zato bi bilo treba tudi te, sicer nelegalne bivanjske objekte, opremiti s komunalno infrastrukturo in ljudem zagotoviti človeka vredno življenje. »Urejanje nelegalnih gradenj je zdaj onemogočeno, kar bi bilo treba pri naslednjem javnem razpisu spremeniti,« je prepričan Golobič.



Staša Zabukošek z MGRT je povedala, da bo javni razpis objavljen predvidoma prihodnje leto ter da se bo nanj lahko prijavilo vseh 20 občin, ki imajo v občinskem svetu romskega svetnika ali ustanovljeno komisijo za reševanje romske problematike. Za nepovratna finančna sredstva bodo lahko kandidirale z nakupi zemljišč, na katerih strnjeno živijo Romi. V zadnjih osemnajstih letih, odkar z nekajletnimi presledki prejemajo finančno pomoč, so občine dobile dobrih 18 milijonov evrov.