Ljubljana – Zaradi načina življenja in razmer, v katerih živijo številni Romi v Sloveniji, umirajo prej kot večina prebivalcev Slovenije. To je pokazala raziskava Nacionalnega inštituta za varovanje zdravja (NIJZ), ki so jo brez pretiranega odziva javnosti objavili lansko poletje. Podatki kažejo, da je pri romskih dojenčkih do 1. leta starosti umrljivost celo štirikrat višja kot pri dojenčkih v tej starostni skupini v Sloveniji, pri otrocih od 1. do 4. leta pa je umrljivost pri Romih celo sedemkrat višja.

Z raziskavo Javnozdravstveni pristopi, namenjeni romski etnični skupnosti v Sloveniji, je NIJZ zbral vrsto različnih podatkov, ki razkrivajo vzroke za zdravstveno stanje Romov, dosedanje aktivnosti države in tudi priporočila za izboljšanje. Na desetih straneh predstavljajo aktualne kazalnike zdravja slovenskih Romov, ki se od območja do območja razlikujejo, saj so tudi anketiranci, ki so sodelovali v raziskavi, izpostavili, da je položaj Romov v Prekmurju precej boljši kot drugje.

V raziskavo so poleg že prej opravljenih raziskav o zdravju Romov v Pomurju in zdravju romskih žensk v Sloveniji vključili raziskave NIJZ v letih 2017 in 2018, posebnost pa je vključitev baz podatkov o rodnosti, umrljivosti, bolnišničnih obravnavah in porabi zdravil med Romi v obdobju od leta 2012 do leta 2014. Ciljna populacija je obsegala okoli 6500 Romov, kar je visok odstotek glede na ocene različnih institucij, da v Sloveniji živi od 7.000 do 12.000 Romov.


 

Živijo skoraj dvajset let manj

»Raziskava je pokazala, da je povprečna življenjska doba za moške Rome 48 let, za ženske pa 63 let, kar je v povprečju (55 let) skoraj za 20 let manj v primerjavi s splošnim prebivalstvom Slovenije (77 let),« so zapisali v raziskavi. Največja razlika je bila pri dojenčkih do četrtega leta starosti, ki umirajo štirikrat oziroma od enega do četrtega leta starosti celo sedemkrat hitreje kot povprečni slovenski otrok te starosti. Potem pa od 30. leta starosti umrljivost pri Romih izrazito raste in med 40. do 49. leti dosega vrh, ko je umrljivost 4-krat višja od slovenskega povprečja.



Romi največkrat umirajo zaradi rakavih obolenj, bolezni obtočil in bolezni dihal. »Pri otrocih do 5 leta starosti med vzroki smrti opazimo prirojene malformacije, deformacije in kromosomske nenormalnosti, nepojasnjeni vzroki, patologije perinatalnega obdobja in bolezni živčevja,« so zapisali v raziskavi, kjer obenem opozarjajo, da je potrebno pri interpretaciji rezultatov upoštevati majhno število primerov oziroma da bi »za ugotavljanje točnih vzrokov visoke otroške in splošne umrljivosti pri Romih bi vsekakor potrebovali bolj poglobljeno raziskavo.«



Poraba zdravil je pri Romih v povprečju za 9 odstotkov višja kot pri celotnem prebivalstvu Slovenije. Romi porabijo za 188 odstotkov več zdravil skupine P, kamor spadajo antiparazitiki, insekticidi in repelenti, za 98 odstotkov več zdravil za bolezni dihal, za 50 odstotkov več zdravil za sistemsko zdravljenje infekcij, za 20 odstotkov več zdravil za bolezni kože in podkožnega tkiva ter za 10 odstotkov več zdravil z delovanjem na živčevje.
 

Rodnost Rominj

Analiza rodnosti je pokazala, da je ta pri romskih ženskah dvakrat višja od slovenskega povprečja. Rominja v povprečju rodi 2,75 otroka (z največjo vrednostjo 2,84), v Sloveniji pa po podatkih SURS rodnost znaša 1,58. Po številu porodov značilno izstopata jugovzhodna Slovenija in spodnjeposavska regija, kjer je za 59 odstotkov in 65 odstotkov več porodov. V pomurski regiji, kjer so bivanjske in druge razmere za Rome najbolj urejene, pa je rodnost Rominj izrazito nižja kot na Dolenjskem in v Posavju.



Izstopa pa tudi starost Rominj, ki rojevajo, saj imajo Rominje dve tretjini porodov v starosti od 15 do 24 let. V povprečju je 24 odstotkov porodov v starostni skupini do 19 let, 31 odstotkov porodov v skupini od 20 do 24 let, 22 odstotkov porodov v skupini od 25 do 29 let in le 6 odstotkov oziroma en odstotek v skupinah 35-39 let in 40-45 let. Najmlajše Rominje, ki so rodile, so bile stare 14 let, najstarejše pa 44 let. Povprečna starost porodnic je bila pri Rominjah skoraj za pet let nižja (24,6 leta) kot pri ženskah splošnega prebivalstva (29,1 leta).



 

Nezdrav življenjski slog

V drugem delu raziskave, kjer so intervjuvali Rome in tiste, ki delajo z njimi, so ti izpostavili, da se Romi v Sloveniji med seboj zelo razlikujejo. Na splošno pa ocenjujejo, da je življenjski slog Romov nezdrav – veliko kadijo, premalo se gibljejo, uživajo visokoenergetsko, hranljivo manjvredno in vitaminsko osiromašeno hrano, pijejo veliko kave.

Slab je tudi socialno-ekonomski položaj večine romskega prebivalstva v Sloveniji: velik delež jih živi pod pragom revščine, v neustreznih življenjskih razmerah in z neurejeno infrastrukturo bivanja, kar se posledično odraža na slabšem zdravstvenem stanju. Problemi pri zagotavljanju zdravstvene oskrbe pa so tudi finančno in geografsko nedostopnost, nerazumevanje in nemoč pri prehodu skozi zapleten sistem organizacije zdravstvenega varstva, neenakost pri obravnavi in nezaupanje Romov do izvajalcev zdravstvenih storitev.



»Na zdravje Romov v Sloveniji na splošno vplivajo predvsem socialno-ekonomski dejavniki, kot so neprimerne bivalne razmere, nizka stopnja splošne in zdravstvene pismenosti, večgeneracijska brezposelnost, revščina, večplastna prikrajšanost in socialna izključenost,« zaključujeta avtorici tega dela raziskave, dr. Victoria Zakrajšek in dr. Tatjana Krajnc-Nikolić.