Rojeni »prepozno« nemalokrat ostanejo brez varstva

Ljubljana – Marec je tisti mesec, ko v večini občin po Sloveniji poteka vpis v vrtce. Ko je to obdobje mimo, je še vedno mogoče vložiti vlogo za vpis, a je možnosti, da bo otrok sprejet, malo. Glavna težava ni kratek vpisni rok, ampak premalo prostih mest. V stiski so predvsem starši otrok, starih od 11 mesecev do treh let.

Tinkara, rojena konec marca lani, je bila brez mesta v vrtcu od februarja letos, ko je njena mama zaključila s porodniško, do konca avgusta. Starša, ki prihajata iz občine Cerklje na Gorenjskem, je nista mogla vpisati v vrtec, ker je bila deklica rojena prepozno, da bi ujeli marčevske roke. »Vseeno sem klicala v vrtce, a so bili vsi zasedeni, še vedno pa so imeli čakalno vrsto. Vloge sploh nismo mogli vložiti,« je povedala Tinkarina mama. Morali so iskati alternative. Na pomoč so jim priskočili stari starši, a mnogi te možnosti nimajo. Čeprav je glavni problem premalo prostora, so pomladni in poletni otroci še v slabšem položaju.
 

Največ pomanjkanja za najmlajše

Da imajo starši otrok, rojenih po vpisnem roku, težave, pritrjuje Bogdana Žgur iz vrtca Otona Župančiča v Ljubljani. Pravi, da starši lahko oddajo vlogo po poteku roka, a realno nimajo možnosti, da dobijo prostor v vrtcu, za katerega je čakalna vrsta. Prednost imajo otroci, katerih starši so pravočasno oddali vloge in ki so že na seznamu čakajočih za točno določeni vrtec. Ko je seznam prazen, so na vrsti otroci s centralnega čakalnega seznama. Vlogo lahko tako oddajo šele marca prihodnje leto, brez varstva pa so otroci najmanj do začetka septembra.



Zakon možnosti, da bi starši za mesto v vrtcu zaprosili, ko otrok sploh še ni rojen, ne dopušča.

V skladu z zakonodajo so vrtci dolžni objaviti javni vpis novincev za naslednje šolsko leto najmanj enkrat na leto. Kdaj in kolikokrat, se razlikuje od občine do občine. Na ministrstvu sprememb na tem področju ne načrtujejo, saj, kot pojasnjujejo, ni glavna težava kratek vpisni rok, ampak čakalna vrsta. Na prvi oktobrski dan je bilo v vseh vrtcih (torej tudi zasebnih) prostih skoraj 4000 mest, na seznamih za vpis je bilo nekaj več kot 2000 otrok. Večino prostih mest imajo javni vrtci (okoli 3750), na katere čaka nekaj več kot 1400 otrok. Razmerje med povpraševanjem in ponudbo pa je drugačno za otroke prvega starostnega obdobja (od 11 mesecev do tretjega leta). Na čakalnem seznamu je 1125 otrok, prostih mest je 1027.



Da je največ težav prav v tej prvi, najmlajši starostni skupini, pojasnjuje tudi predsednica Skupnosti vrtcev Slovenije Janja Bogataj. Mesta v javnih vrtcih, namenjena najmlajšim, se namreč med letom redko izpraznijo, zato tudi otroci, ki med letom dopolnijo 11 mesecev (kar je pogoj za vpis v vrtec) ne dobijo mesta. »Če večje število otrok ostane na čakalni listi, ker otrok ne izpolnjuje starostnega pogoja, gre za dober podatek ustanoviteljicam, da med letom odpro dodatne oddelke.«

Starši so tako prisiljeni najti druge možnosti, ki niso le dražje, ampak, kot je pokazal zadnji primer z varstvenim zavodom Kengurujčki, lahko tudi manj nadzorovane. »Z neko pametno politiko in nekim pametnim načrtovanjem bi se dalo to rešiti. V nekaterih občinah se zadeve ponavljajo, saj se sproti niso reševale ali pa se še vedno ne rešujejo. V teh okoljih je tudi večji porast zasebnikov ali varuhov na domu, ki so registrirani ali pa tudi ne,« še pravi Bogatajeva, sicer tudi ravnateljica Vrtca Škofja Loka.
 

Povsem pravičen sistem ne obstaja

Če je v vrtec vpisanih več otrok, kot je prostih mest, vrstni red določi komisija na podlagi kriterijev, ki jih določi občina (ustanoviteljica vrtca). Predlog kriterijev je ministrstvo pripravilo že leta 2007, a ga občine niso dolžne upoštevati, razen v primeru, ko gre za otroke s posebnimi potrebami ali iz socialno ogroženih družin.



Kdo bo imel prednost pri vpisu, je torej odvisno od občin in njihovega načina točkovanja. Največ točk prinaša stalno prebivališče v občini, pomembna je vključenost sorojencev v vrtec, od tu pa se kriteriji močno razlikujejo. V Ljubljani dobijo več točk tisti, ki so upravičeni do otroškega dodatka za prvi dohodkovni razred (povprečni mesečni dohodek na osebo je torej manjši od 185,43 evra), v Novem mestu imajo prednost družine, kjer sta zaposlena (ali imata status študenta) oba starša, enako je v Kranju, Mariboru … Ponekod, denimo v občini Radovljica, imajo prednost enoroditeljske družine. V občini Brezovica dobijo dodatne točke otroci staršev, zaposlenih v Vrtcih Brezovica. V Kranju imajo prednost pri vpisu v vrtec otroci zaposlenih v podjetju, ki je del svojih prostorov uredilo za izvajanje predšolske vzgoje.

Dokler bodo obstajale omejitve mest pri vpisu v vrtec, Janja Bogataj ne vidi boljše rešitve za uvrščanje na seznam. »V tem sistemu vedno lahko kdo ostane spregledan,« je dejala, a dejstvo je, da povsem pravičnega sistema ni.