Robert Golob: Gospodarstvo z rekordnimi dobički, pa vseeno tarna

V intervjuju za Odmeve je predsednik vlade Robert Golob poudaril, da je trenutna koalicija trdna in stabilna ter da bo skupaj dočakala konec mandata kljub naraščajočim kritikam javnosti, protestom in obtožbam o korupciji. Golob je izpostavil, da je slovensko gospodarstvo v času njegovega mandata doseglo rekordne dobičke, kljub temu pa ostajajo gospodarski očitki, ki jih vidi kot del predvolilne kampanje. Poudaril je, da so protesti proti vladi rezultat politične polarizacije in predvolilnega boja med skrajno desnico in skrajno levico, vlada pa se osredotoča na izvajanje ključnih reform.

Pečečnik pisal Golobu: Milijarde evrov za korupcijo, nam pa le novi davki

Golob je napovedal dokončanje pokojninske in zdravstvene reforme ter poudaril, da bodo rezultati teh reform vidni pred volitvami. Plačna reforma je že zaključena, zdravstvena je v parlamentarni obravnavi, pokojninska pa bo zaključena do konca mandata. Premier je dejal, da bodo z reformo zdravstvenega sistema okrepili javno zdravstvo in preprečili njegovo privatizacijo, kar je po njegovih besedah prvič v zgodovini Slovenije.

»Za protesti stoji skrajna desnica«

Glede obtožb o korupciji, zlasti v primeru Darsa, je Golob poudaril, da so pavšalne obtožbe o korupciji v javnem sektorju in državnih podjetjih neupravičene ter da mednarodni indeksi kažejo na zmanjšanje korupcije v Sloveniji od leta 2020. Dejal je, da morajo korupcijske primere obravnavati pristojne institucije, ter izrazil upanje, da bo pravosodni sistem zdaj deloval hitro in učinkovito.

Golob je proteste označil kot del predvolilne kampanje, za katero stoji na eni strani Janez Janša s skrajno desnico, na drugi strani pa skrajna levica. Dejal je, da so protesti legitimni izraz demokracije in da so v skladu z obljubo o odprti družbi, vendar verjame, da so politično motivirani.

Glede napovedanega davka na nepremičnine je pojasnil, da je trenutno v fazi javne razprave in strokovne analize. Pri odločitvi o nadaljnjih korakih bodo upoštevali pripombe, zlasti glede obremenitve luksuznih nepremičnin v primerjavi z manjšimi nepremičninami. Golob je poudaril, da vlada za zdaj ne razmišlja o umiku predloga.

Za stanovanja sto milijonov evrov

Dejal je tudi, da je reševanje stanovanjske problematike ena ključnih prioritet vlade in spomnil na ambiciozen načrt za začetek gradnje 20.000 novih stanovanj do leta 2030, od tega 5000 že do konca tega mandata. Vlada bo, je poudaril, vsako leto za stanovanjsko politiko namenila sto milijonov evrov, kar bo v desetih letih skupaj znašalo milijardo evrov. Po njegovih besedah nobena prejšnja vlada ni razmišljala tako velikopotezno, saj gre za sistemsko ureditev, ki bo omogočila dostopnejša stanovanja za različne socialne skupine, zlasti za mlade in družine.

Na vprašanje o progresivnem obračunavanju obveznega zdravstvenega zavarovanja je pojasnil, da bogatejši že zdaj plačujejo več prek prispevnih stopenj. Zavračanje očitkov o prelomljeni obljubi je utemeljil s tem, da je vlada nadomestila dopolnilno zavarovanje z obveznim zdravstvenim prispevkom, ki je v povprečju nižji kot v preteklosti, zaradi umika zasebnih zavarovalnic iz sistema.

Golob je zavrnil govorice o šibkosti koalicije in poudaril, da je trdna in stabilna ter da ni večjih razhajanj med koalicijskimi partnerji. Priznal je, da se stranke v koaliciji pozicionirajo glede na pričakovanja volivcev, kar pa po njegovem mnenju ne ogroža stabilnosti vlade. Golob je prepričan, da bo koalicija skupaj dočakala konec mandata in da bodo volivci na prihodnjih volitvah lahko presodili rezultate vladnih reform.

V intervjuju je govoril tudi o mednarodnih in varnostnih izzivih, vključno z odzivom na širjenje terorističnih groženj v regiji. Izpostavil je, da Slovenija deluje preventivno in da pozorno spremljajo morebitne odklone v družbi, da bi preprečili varnostna tveganja.

Glede evropske obrambne politike je poudaril, da mora Evropa graditi lastne obrambne zmogljivosti in zmanjšati odvisnost od ZDA. Dodal je, da Slovenija že vlaga v dvojno uporabo obrambnih sredstev za logistiko, zdravstvo ter raziskave in razvoj, kar vidi kot strateško pomembno za prihodnost.