Rimski vrelec in ženska, ki nikoli ne obupa

Hotel Rimski vrelec v Kotljah je zob časa tako hudo prizadel, da ga ni več mogoče obnoviti, zato ga bodo v prihodnjih dneh porušili. Podjetje Rimski vrelec, ki je zapuščen turistični kompleks pod Uršljo goro kupilo lani maja, bo na njegovem mestu zgradilo sodoben butični hotelski objekt, ki bo – tako vlagatelji – »sledil trajnostnim praksam ter sodobnim smernicam namestitvenih kapacitet najvišje kategorije«.

Peter Čuješ, direktor Rimskega vrelca, je povedal, da odločitev za rušitev ni bila lahka. Večina domačinov ima na Rimski vrelec lepe spomine in tudi stavba daje prostoru neki značaj. »Po posvetovanju s stroko je bilo jasno, da je objekt v izjemno slabem stanju, nevaren in nefunkcionalen. Morebitna obnova bi prinesla številne omejitve pri vzpostavitvi sodobne ponudbe butičnega hotela, poleg tega bi podaljšala čas gradnje in celotno naložbo drastično podražila.«

Arhitekt Jure Kotnik, ki se bo podpisal pod arhitekturne rešit­ve za nov turistični kompleks na tem območju, je povedal, da objekt zaradi vdora vlage in porušitve v njem ni več statično varen. Obstoječi prostori ne ustrezajo sodobnim standardom, velikost sob je neuporabna za današnji čas. Čeprav domačini iz Kotelj nanj gledajo z nostalgijo, je po Kotnikovem mnenju brez realne zgodovinske vrednosti.
 

Elementi starinskosti so zlagani

»Historični videz je bil poustvarjen in zato tudi s te plati ni razlogov za ohranitev. Objekt sicer daje vtis starinskosti, vendar so njegovi elementi zlagani in nepristni. Na primer, šivani robovi, ki mu dajejo grajski videz in bi morali varovati njegove vogale, so narejeni iz nalepljenega stiropora in ometa in so delno že odpadli. Fasadni les, ki posnema vidne konstrukcije hiš iz germanskega okolja v 19. stoletju, so samo na omet pritrjene in pobarvane deske debeline 3 centimetre, ki tudi že odstopajo in razkrivajo dejansko stanje,« je objekt, ki je bil v 125 letih večkrat predelan, opisal Jure Kotnik.



Za trimilijonsko turistično naložbo na Koroškem stojita Marjana Kaker in njen partner Branko Dervodel, ki sta kompleks površine 17.000 kvadratnih metrov lani spomladi kupila od občine za 286.500 evrov. Marjana Kaker je sicer domačinka z Raven na Koroškem, a že trideset let živi in dela v zahodni Avstraliji. Diplomirana inženirka kemijske tehnologije se je tja podala pri triindvajsetih letih. V Avstraliji, kjer ima dve podjetji, rudnike oskrbuje z eksplozivom za podzemne in odprte kope. »V svojem poslu je izjemno uspešna. Je človek, ki nikoli ne obupa,« je povedal direktor, ki je s Kakerjevo v sorodu, poslovno pa z njo sodeluje že pet let.
 

Prvi bo na vrsti športno-rekreacijski del

Peter Čuješ pravi, da je projekt obnove pripravljen, a se je zaradi epidemije novega koronavirusa nekoliko upočasnil postopek pridobivanja gradbenih dovoljenj na upravnih enotah. Najprej načrtujejo ureditev športno-rekreacijskega dela kompleksa s športnimi in otroškim igriščem ter lokalom. Na igrišču so pred dnevi odprli drsališče, ki ga upravlja še prejšnji najem­nik. Tako bo do marca, nato pa se začnejo dela. Končali naj bi jih že v drugi polovici letošnjega leta. Nato se bodo lotili gradnje manjšega glampinga (pet hišic), v zadnji fazi pa nove hotelske stavbe, v kateri bo prostora za približno 50 gostov.



Ravenskemu županu Tomažu Roženu je s prodajo uspelo rešiti še eno od lokacij v občini, ki je zaradi zapuščenosti in dotrajanosti povzročala skrbi in nezadovoljstvo. Povezanost Kakerjeve z domačim krajem je po njegovem zagotovilo za uresničitev načrtov. V podjetju Rimski vrelec pričakujejo, da bo po naložbi delo dobilo od dvajset do petindvajset ljudi. Občina Ravne na Koroškem je kompleks pred več kot desetletjem kupila na dražbi. Od takrat je zanj neuspešno iskala domačega ali tujega kupca. Med slednjimi je največ obetal rus­ki imunopatolog Musa T. Abidov, ki je pred osmimi leti napovedal, da bo lokacijo spremenil v moderen zdraviliško-rehabilitacijski center, ki bo sprejemal paciente iz vse Evrope. Pri Rimskem vrelcu ni izkopal niti ene gradbene jame. Njegove obljube o naložbi v vred­nosti 2,3 milijona evrov se niso nikoli uresničile. Na neizpolnjene obveznosti iz pogodbe ga je občina ves čas opozarjala, spor z njim pa je morala rešiti na sodišču.
 

Zdravilna voda

Posebnost lokacije je izvir zdravilne mineralne vode, hotuljske slatine, ki so jo uspešno tržili pred več kot pol stoletja. Vodni vir tudi po prodaji kompleksa ostaja dostopen vsakomur, lastniki pa bodo morali, če bodo denimo želeli vodo izkoriščati v poslovne namene, pri ministrstvu za okolje in prostor pridobiti koncesijo. Kot je povedal Peter Čuješ, zanjo še niso zaprosili, bodo pa to storili. Čeprav se Rimski vrelec spreminja v gradbišče, je dostop do vode za vse, ki hodijo ponjo, neoviran in varen.