Rešiti nerešljivo

Pomanjkanje ustreznih delavcev je besedna zveza, ki smo se je naposlušali v zadnjih nekaj razmeroma uspešnih letih, menda se temu učeno reče obdobje konjunkture. Toda to očitno ni le težava delodajalcev, s tem problemom se resno in menda proaktivno ukvarja država. Strokovnjaki kljub številnim ukrepom zoper pomanjkanje delavcev izhod največkrat vidijo v uvozu tuje delovne sile.

S težavami delodajalcev pri iskanju delavcev si torej mnogi belijo glavo. Velik del teh verjame v moč trga, ta pa problema pomanjkanja »ustreznih« delavcev sam očitno ne zmore rešiti. Ob tem se je treba vprašati, ali je težava v trgu, ki le ni povsem vsemogočen, ali pa v definiciji ustreznega delavca. Slovenija morda res ni raj na zemlji, a za štiriizmensko delo v proizvodnji za minimalno plačo je med domačini res težko najti kandidata.

Ob razmišljanju o reševanju najkompleksnejših problemov se vedno znova spomnim besed matere enega od mojih prijateljev. Gospa je bila nekoč odlična nepremičninska posrednica, in ko sem jo spraševal, zakaj nekaterih hiš ali stanovanj v Ljubljani nikakor ni mogoče prodati, mi je razkrila skrivnostni recept: »Če nečesa ne moreš prodati ali če si česa ne moreš kupiti, imaš le en problem, in to je številka. Če ne moreš prodati, si postavil previsoko ceno. Če ne moreš kupiti, imaš na računu premalo denarja.«

Da prijateljeva mama ni najbolj modra v vesolju, sem čez čas spoznal ob nekem filmu, kjer sem ob prizoru podkupovanja carinikov slišal bolgarsko modrost: »Bratec, če ne moreš rešiti problema z denarjem, ga reši z mnogo denarja.« Balkanski tihotapci so delovanje trga od nekdaj odlično razumeli. Ob vsem tem znanju, ki mu menedžerji radi rečejo know-how, ni razloga, da na pomoč kličejo državo, samo več naj plačajo in kadrovska suša bo čudežno izginila.