Rešitev za edini morski akvarij v državi

Akvarija Piran ne bodo zaprli, je predragocen. Najverjetneje bo postal del raziskovalne infrastrukture Nacionalnega inštituta za biologijo – Morske biološke postaje Piran, vendar bo odločitev sprejelo ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, ki že nekaj časa išče ustrezno rešitev in sredstva za njegovo prihodnje delovanje. O organizacijski obliki se še dogovarjajo, so za Delo pojasnili z ministrstva.

Če se bodo v prihodnjih tednih odločili za prenos piranskega akvarija na Nacionalni inštitut za biologijo (NIB), bo to zmagovalna rešitev za vse tri udeležence. Najprej za sam akvarij. »Upamo, da se bo to končno zgodilo, saj je jasno, da sedanje upravljavke – gimnazije, elektro in pomorske šole (GEPŠ) – ne zanima njegovo upravljanje. Po drugi strani pa dobro sodelujemo z raziskovalci Morske biološke postaje (MBP). O vsaki malce bolj nenavadni najdbi poročamo in se posvetujemo z biologi, naj gre za opazovanje golih polžev, najdbo velikega polža sodca, pojav umiranja leščurjev, vse pogostejše najdbe tujerodnih vrst, pojav rebrač, izjemno redko meduzo Mawia benovici. Raziskovalci o njih potem pišejo članke v znanstvene revije. Zavedamo se, da bomo povezani lažje razvijali naše izobraževalno in okoljevarstveno poslanstvo in pomagali pri raziskovalnem delu, kar postaja sestavina dela sodobnih akvarijev,« je povedala vodja akvarija dr. Manja Rogelja.



Pridobitev bi bila tudi za NIB, kjer nam je direktorica dr. Maja Ravnikar povedala: »Dejavnost Akvarija Piran bi razširili na raziskave morja. Tako bi postal tudi raziskovalna infrastruktura za naše študije, hkrati bi z njegovo pomočjo dopolnjevali izobraževalno dejavnost, v katero so vključeni sodelavci MBP kot predavatelji študijskih programov.« Direktorica NIB je dodala, da si država ne sme dovoliti zaprtja edinega morskega akvarija v državi. Ta bi še naprej ostal turistična zanimivost, bi pa njegovo dejavnost dopolnili z raziskovalnimi vsebinami, saj na MBP v svojih akvarijih že zdaj gojijo nekatere ogrožene morske organizme.

Ena največjih znamenitosti

Z odselitvijo akvarija bi bili veseli tudi na gimnaziji, elektro in pomorski šoli, kjer doslej očitno niso vedeli, kaj bi počeli z njim, in so ga jemali kot breme. Pandemija je leta 2020 vzela tretjino obiska – namesto običajnih 45.000 so imeli lani le 30.000 obiskovalcev in posledično za okoli 30.000 evrov izgube. Letošnja izguba znaša po besedah ravnatelja šole GEPŠ Boruta Butinarja že skoraj 50.000 evrov. Z vstopninami zaslužijo le za plače zaposlenih in tekoče stroške, ne pa za amortizacijo in razvoj. NIB od države pričakuje približno 150.000 evrov na leto, da bi omogočili normalno delovanje in razvoj raziskovalne, okoljevarstvene in izobraževalne vloge akvarija.



Uradno je začel delovati leta 1964, potem pa 40 let ni vlagal v razvoj. Leta 2007 ga je obiskal tedanji šolski minister Milan Zver, ki je ugotovil, da je prava sramota, ker je ena največjih znamenitosti Pirana tako propadla. Prenovljenega so odprli oktobra 2009. V 12 letih morska voda (in čas) marsikaj uniči, še posebno če upravljavec tako varčuje pri vzdrževanju.

V bazenih imajo zdaj 61 vrst rib, 93 vrst nevretenčarjev in šest vrst alg. Nekaj vrst dobijo iz drugih akvarijev z menjavami. Kar nekaj rib je v njem že vse od začetka, torej 12 let. Mnoge se prav dobro redijo, in ko prerastejo bazene, jih dajo drugim akvarijem ali pa jih izpustijo v morje, kot so pred dnevi dober meter dolge morske pse, kar so storili zgodaj zjutraj, da ne bi po nepotrebnem strašili kopalcev. Sicer pa občasno skrbijo tudi za ranjene želve, vendar te ne smejo biti v bazenih na ogled javnosti.



​V piranskem akvariju, ki bi že zdavnaj moral biti večji, komaj čakajo spremembo. Ne le zato, da bi se rešili izgube, ki jih onemogoča pri delu, ampak da bi na novih temeljih lahko bolje skrbeli za svoje morske goste in vsestransko bogatili znanje o morju in našem okolju.