Požrešne meduze hočejo za obed solinske rakce

Te dni so v piranski akvarij k 150 vrstam morskih bitij naselili za zdaj dve vrsti meduz. Tehnično zahteven projekt, ne samo zaradi prostorskih omejitev, so lahko uresničili v sklopu evropskega projekta Meduze okoli nas, za katerega so letos prejeli 58.000 evrov pomoči iz evropskega sklada za ribištvo. Za upravljavce muzeja pomeni izziv in dokaz strokovne podkovanosti, radovedneži pa zdaj lahko spoznavajo bitja »iz drugega sveta« in odpravljajo predsodke o zloglasnih morskih pošastih.

»Ko srečamo meduzo v morju kot kopalci, jo le redki lahko občudujemo. Ponavadi udarimo ob njo, se ustrašimo neznanega, še huje je, če nas ožge, tedaj se po najkrajši poti vrnemo na kopno. Ljudje jih največkrat vidijo kot kup zdrizaste želatine v ne najlepši formi na kopnem. V svojem elementu so povsem drugačne. Tako opažam, da obiskovalci pred tem bazenom obstanejo in jih kar gledajo. Večkrat se pošalimo, da bi jim bilo treba ponuditi ležalnik. Res so lepe. Prav je, da jih ljudje pobliže spoznajo,« pojasni strokovna vodja piranskega akvarija dr. Manja Rogelja. Novi akvarij, posebej prilagojen za nadvse občutljiva bitja, je izdelal avstrijski akvarist Karl Guba z Dunaja.

Po jedilnik na Dunaj

V marsikaterem tujem akvariju meduze že predstavljajo, toda za to morajo zanje ustvariti posebne razmere. Če bi jih dali v bazene, kjer so ribe, raki in drugi organizmi, bi v nekaj minutah poginile. »Nismo še opazili, da bi jih napadale ribe, pač pa bi se uničile že zaradi oblike bazena. Poškodovale bi se na ostrih robovih, tudi voda v običajnih bazenih kroži zanje neprimerno. Urediti je treba še sistem za odstranjevanje sluzi, ki jo meduze izločajo. Zato moramo imeti drugače postavljene penilke, ki pomagajo odstranjevati lahke organske snovi, drugačne črpalke, osvetlitev in tudi hladilnik za hlajenje vode,« razlaga Rogelja. Druga zahtevna naloga je prehrana. »Moj sodelavec Gorazd Lazar ima s tem veliko dela. Meduze imajo najraje planktonske ličinke solinskega rakca artemije. Ciste tega rakca kupimo v pločevinkah, potem moramo poskrbeti, da se iz njih izležejo ličinke, ki so za meduze prava poslastica. Bolj požrešne so, kot smo mislili.« Radi bi vzpostavili celotno prehransko verigo planktona, da bi izpolnili jedilnik še drugih vrst meduz.

»​Artemije so odlične za uhate klobučnjake, ki lepo uspevajo. Bolj izbirčni pa so morski klobuki. Pojedo sicer veliko, vendar ne pridobivajo teže. Tudi z literaturo si težko pomagamo rešiti to prehransko uganko, zato bomo obiskali akvarij na Dunaju, morda nam bodo tam povedali kaj več,« pravi Rogelja.

O uhatih klobučnjakih so spoznali, da v akvariju preživijo tudi dve leti. Z drugimi vrstami meduz še nimajo izkušenj. Pri ribah imajo kar nekaj primerkov, ki prebivajo v akvariju od začetka, skoraj deset let, in so v tem času pošteno zrasle. Pred časom so morali lico preseliti v puljski akvarij, ker je piranskega prerasla. Prav tako ne morejo gostiti največjih primerkov meduz. Pri odraslih morskih klobukih, uhatih klobučnjakih in morski cvetači meri klobuk tudi čez 40 centimetrov v premeru. Zanje je piranski akvarij premajhen, zato lahko pokažejo zgolj majhne primerke.
 

Zbirko meduz bodo dopolnili poleti

Namen projekta je predstaviti zanimive in najpogostejše vrste meduz iz našega morja. Morski klobuki so največji, navadno kopalcev ne ožgejo, včasih pa popikajo tiste z občutljivejšo kožo. Podobno velja za morsko cvetačo. Nič ne spečejo uhati klobučnjaki, prav tako ne morska kolesca. Edina, ki vsa leta živi v našem morju in zares speče, je kompasna meduza. V južnejših delih Jadrana in Sredozemlju pa najbolj ožgejo mesečinke, ki so bile strah in trepet severnojadranskih plaž v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Več vrst meduz bodo lahko dodali v toplejših mesecih, ko jih bo tudi več v morju.

Ob predstavitvi projekta Meduze okoli nas so v piranskem akvariju pripravili še fotografsko razstavo 30 del, ki sta jih prispevala predvsem Tihomir Makovec in Irena Frkovič, nekaj jih je dodala tudi Manja Rogelja. Sledile bodo tematske delavnice in brošura o meduzah, saj bi radi védenje o tem velikem želatinoznem planktonu približali širši javnosti ter prispevali k ozaveščenosti o njihovi vlogi v okolju in o (ne)ravnovesju morskega ekosistema.

Spet imajo jastoge, leščurje, celo morske konjičke

Piranski akvarij je lani obiskalo skoraj 43.000 ljudi. Pomembna novost je, da jim je agencija za okolje dala dovoljenje za nabiranje in predstavljanje omejenega števila zavarovanih živali: »Spremenili so pravilnik, tako da je po novem zavarovane vrste mogoče uporabiti oziroma jih prikazovati v izobraževalne namene. Tako imamo lahko največ tri jastoge na leto, po štiri leščurje, 50 vijoličastih morskih ježkov, po štiri dolgonose in kratkonose morske konjičke, po dva velika morska pajka, raka nagajivčka, jeguljo in kamen z datlji ali prstaci. Poudarila pa bi, da smo v akvariju zelo pozorni do okolja, in čeprav bi smeli nabirati v naravnih rezervatih, tega ne počnemo. Jastoga sta sama zlezla v naše nenastavljene, prazne in odprte vrše v pristanišču, denimo. Če ne bi videla, ne bi verjela,« je povedala akvaristka in poudarila, kako tesno sodelujejo z ribiči in morsko biološko postajo. Drug drugemu pomagajo in si s tem lajšajo strokovno delo. Zato sodelujejo z Morsko biološko postajo tudi pri novi knjigi Ocean v malem (predstavitev piranskega akvarija), projektu, ki je dobil podporo evropskega sklada za ribištvo.

Tako so v akvarij od ribičev pred dobrim mesecem prejeli izjemen primerek tujerodne modre rakovice, ki je v preostali svet, tudi v Jadran, že pred dolgimi leti prispela z balastnimi vodami z atlantske obale obeh Amerik. Strokovnjak za biodiverziteto dr. Lovrenc Lipej z morske biološke postaje je ob tej najdbi povedal, da je v slovenskem delu Jadrana 44 tujerodnih vrst, modra rakovica pa je kot ena od petih tudi invazivna, povzroča ekološko in gospodarsko škodo in bi lahko vplivala na biotsko raznovrstnost v našem morju. Le nekaj dni kasneje so v Strunjanskem zalivu našli še drugi primerek te živali.