Rektorji pozvali k čimprejšnji objavi razpisa

Da je treba razpis za vpis v visokošolske programe čim prej objaviti, so se strinjali vsi rektorji. Maturanti morajo vedeti, koliko vpisnih mest na posamezni fakulteti bo sploh razpisanih. Da bi jih moralo biti na področju zdravstva več, pričakujejo v vladi, rektorji pa pojasnjujejo, da število vpisnih mest lahko povečajo le, če bodo dobili dovolj prostora, kadra in sredstev za plačilo kadra. Vsi pa so se strinjali, da je treba za v prihodnje razmisliti, katera vpisna mesta potrebujemo.

Posvet so sklicali po tem, ko razpis za vpis na fakultete ni bil objavljen 1. februarja, kot je bilo načrtovano. Premier Janez Janša je dejal, da vlada soglasja ni dala, ker so gradivo dobili prepozno, osebo, ki je bila kriva za to zamudo, pa so razrešili. To je razrešenega državnega sekretarja dr. Jureta Gašpariča, ki je zanikal, da bi razpis pripravili prepozno: »Na ministrstvu smo se ves čas z vsemi deležniki redno usklajevali in samo usklajene, s konsenzom vseh sprejete odločitve smo predlagali vladi. Odziv vlade je večkrat pokazal na velike konceptualne razlike med razmišljanjem sedanje vlade ter delovanjem inštitutov, univerz in delom ministrstva.«

Kdaj bo razpis objavljen, ni znano. So pa na sinočnjem posvetu rektorji pozvali, naj se to vendarle zgodi čim prej. »Strateški razmisleki se ne opravijo v enem popoldnevu. Predstavljam si, da je ta posvet le začetek. Če pa govorimo o razpisu, smo pet čez dvanajsto,« je dejal rektor Univerze v Ljubljani dr. Igor Papič. Poudaril je, da če zmanjšujemo vpis na eni fakulteti, to ne pomeni, da bo zaradi tega na drugi vpis večji: »Če nekdo ne bo prišel na francoščino, gotovo ne bo šel študirat fizike.«

Več v zdravstvo

Državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Alenka Forte je poudarila, da je nujno, da bi izobrazili več zdravnikov. Posebno pereč je problem družinske medicine, kjer nam primanjkuje od 400 do 500 zdravnikov. »Ni sprejemljivo, da je vpis tako nizek, kot je predlagan, treba se je pogovarjati, da bi število vpisnih mest povečali,« je dejala Fortejeva. Spomnila je, da je bilo za študijsko leto 2011/2012 na ljubljanski medicinski fakulteti 254 vpisnih mest, v letu 2019/2020 186, zdaj jih predlagajo 165. Papič je odgovoril, da bi lahko povečali število tudi na 300: »Lahko to naredimo, če zgradimo novo medicinsko fakulteto. In če bomo to naredili, kje bomo dobili profesorje? Kdor zaključi specializacijo, ima enako plačo kot profesor na medicinski fakulteti. Zakaj tega še nismo rešili?«

Papič je opozoril še na beg možganov, veliko slovenskih zdravnikov in drugega zdravstvenega osebja odide v Avstrijo: »Izobrazba enega zdravnika stane do 400.000 evrov. To pomeni, da za vsakega, ki odide tja, Avstriji damo 400.000 evrov.« Na isti problem je opozoril rektor mariborske univerze dr. Zdravko Kačič: »Dvajset tisoč ljudi iz severovzhodne Slovenije se vsak dan vozi v Avstrijo, kjer naše diplomante pohvalijo. Avstrijska podjetja prihajajo po naše študente že med študijem in jim ponujajo 500 evrov na mesec, pozneje pa zagotavljajo atraktivne delovne pogoje. Vodijo aktivno kadrovsko politiko, ki je v naši industriji ne zaznavamo.«

Vsi, ki so se udeležili posveta z vlado, so se strinjali, da je strateški razmislek o visokem šolstvu in razpisnih mestih nujen.