Predsednik vlade in predsednik LMŠ
Marjan Šarec ob prihodu na koalicijski vrh ni dajal izjav, podobno molčeča je bila tudi njegova desna roka, državni sekretar
Vojmir Urlep, ki je na vprašanje, ali bodo odločali o konkretnih spremembah proračuna za 2019 ali ga le o osnutku proračuna za Evropsko komisijo, ki ji ga morajo posredovati do 15. oktobra, odvrnil le, da ne ve.
Vodja poslanske skupine LMŠ
Brane Golubović je napovedal, da pričakuje iskren pogovor o proračunskih izhodiščih ter da si bodo iskreno povedali, da koalicijska pogodba – kljub temu, da nekateri ukrepi iz nje morda ne bodo uresničene iz različnih razlogov – velja.
Da je treba upoštevati koalicijsko pogodbo, so opominjali tudi ostali prvaki. Predsednik SD
Dejan Židan je na primer izpostavil, da zapisano treba »pametno in racionalno porazdeliti« na celoten mandat vlade, a je ljudem treba tudi vrniti obljubljeno:
»Gospodarske rasti nimamo zato, da bi tisti, ki so računovodje v tem uživali, ampak da imajo tudi ljudje nekaj od tega.«
Prvak Desusa
Karl Erjavec, ki je na srečanje prispel zadnji, je že dopoldne povedal, da je prva prioriteta področje zdravstva, druga starejši in upokojenci ter tretja dvig izdatkov za obrambo. Predsednik SMC
Miro Cerar pa je še posebej izpostavil zdravstvo in socialo.
Proračun za leto 2019 je državni zbor sprejel že novembra lani, a zdaj pa na finančnem ministrstvu pripravljajo nekatere spremembe vezane predvsem na plače, socialne transferje ter evropska sredstva, saj je črpanje počasnejše od pričakovanega. Ker se bodo leta 2019 dokončno sprostili vsi omejevalni ukrepi pri plačah javnih uslužbencev iz kriznih let, bo treba zagotoviti dodatna sredstva za plače. Manjkalo naj bi okoli 100 milijonov evrov. Poleg tega pa bi se spremembe lahko zgodile tudi na račun uresničevanja morebitnih projektov iz koalicijske pogodbe.
Sklepe koalicijskega vrha naj bi v izjavi po koncu sestanka, ki bi utegnil trajati več ur, strnil predsednik vlade.
Kaj pa Levica? V skladu s partnersko pogodbo med koalicijskim peterčkom in Levico, ki ostaja le parafirana, bi morali pri sprejemu proračuna in rebalansa proračuna prispevati svoje glasove tudi poslanci Levice. A kot je nedavno opomnil koordinator Levice Luka Mesec, to velja le, če bo v pripravo proračuna vključena že od začetka. Ker se sporazum sprejema z navadno večino opredeljenih glasov, bi ga lahko vsaj teoretično sprejela tudi koalicija sama, a morajo pred tem zagotoviti vsaj sklepčnost državnega zbora, česar s svojimi 43 poslanskimi glasovi ne morejo. Levica zaenkrat proračunskih dokumentov še ni videla in jih predvidoma tudi ne bo, dokler ne bodo usklajeni na ravni koalicije.
Komentarji