Razvojni center na parah, občina ga skuša obuditi

Litija – Litijska občina namerava do konca leta dokapitalizirati finančno povsem shirano občinsko podjete Razvojni center Srca Slovenije (RCSS) v višini 120.000 evrov. Sanacijski program pa med drugim predvideva tudi možnost združitve finančno stabilnega podjetja Izobraževalni center Geoss (ICG) in RCSS.  

Gre za družbo, ki od leta 2000 vodi, koordinira in povezuje tako imenovane razvojne projekte območja Srce Slovenije, v kar so poleg litijske občine vključene še lokalne skupnosti Kamnik, Lukovica, Mengeš in Šmartno pri Litiji. Dvanajst zaposlenih, bodisi za določen ali nedoločen čas, so v sodelovanju z lokalnimi, regionalnimi, nacionalnimi in evropskimi partnerji uresničevali projekte s področja kakovosti življenja. Nekdanjemu paradnemu konju litjske občine pa se očitno ne piše najbolje, saj beleži družba 713.000 evrov kratkoročnih in dolgoročnih obveznosti, medtem ko izkazuje kratkoročne terjatve v višini 213.000 evrov. Prenesena čista izguba iz preteklih let znaša vrtoglavih 392.000 evrov. Do konca tega leta mora podjetje poravnati 285.000 evrov kratkoročnih obveznosti do posojilodajalcev, med katerimi se je znašlo tudi litijsko podjetje KGL v lasti občinskega svetnika Bojana Železnika (SLS), ki mu družba dolguje 60.000 evrov. Železnik je za Delo povedal, da jim je lani posodil za izplačilo plač in v dobri veri, da bo podjetje KGL posojilo dobilo vrnjeno.

Kam je odfrčalo 30.000 evrov?

Z nekdanjo direktorico Aleksandro Gradišek je preminuli predsednik nadzornega sveta lani podpisal pogodbo o sporazumni prekinitvi delovnega razmerja, za kar bi bila nagrajena s 13.000 evrov odpravnine. Vršilka dolžnosti direktorice RCSS in hkrati direktorica IC Geoss Sabina Rovšek je povedala, da nekdanji direktorici odpravnine niso izplačali in zdaj čakajo, da se ji odpove. Gradiškova, za katero zdaj nekateri, ki so še pred časom hvalili njeno uspešno poslovanje, s prstom kažejo, češ »da je vse zafurala«, se včeraj na naše klice ni odzvala. Kako po domače so poslovali v zdaj plačilno nesposobni družbi zgovorno priča primer njihovega »odličnega sodelovanja« z Agencijo za regionalni razvoj AP Vojvodina. Revizorji so namreč lani ugotovili, da sodelovanje le ni bilo brez spodrsljaja, saj je RCSS za opravljene storitve svojim vojvodinskim partnerjem izstavil dva računa v skupnem znesku 30.000 evrov, ki nista bila nikoli plačana. Gradiškova denimo je revizorjem takrat pojasnila, da je zaradi političnih razmer v Vojvodini oba računa kar »stornirala« in iz tega naslova ni realizirala nobenih prihodkov.

Dokapitalizacija le za plače, regres...

Litijski župan Franci Rokavec je za Delo povedal, da je dokapitalizacija podjetja s 120.000 evri potrebna, kar je občinski svet na nedavni seji sveta že storil, da občinskemu svetu najverjetneje ne bo predlagal dodatne finančne injekcije za rešitev RCSS in napovedal združitev obeh občinskih podjetji. Opozicijski svetnik iz vrst Desus Rudi Kozlevčar pa je prepričan, da je za odpravo obveznosti in izgube občina namenila bistveno premalo denarja, kar je razvidno tudi iz sanacijskega programa RCSS, ki ga sta ga pripravili Katja Špec Cirar in Sabina Rovšek. »120.000 evrov je predvidenih le za izplačilo neizplačanih plač zaposlenim, za izplačilo regresa ter za delno poplačilo dobaviteljev,« je povedal nekdanji direktor litijske komunale Kozlevčar, ki združitvi obeh družb nasprotuje, saj bi bil to lahko polom za dobro stoječe podjetje IC Geoss.  

Rokavec je kritično spregovoril tudi o nekdanjem vodstvu RCSS, ker ustanovitelja in nadzornikov ni obveščalo o pravem finančnem stanju družbe, zato namerava občina zoper Gradiškovo pravno ukrepati. Na vprašanje Dela, zakaj tega že doslej niso storili, je Rokavec odgovoril, da so od Gradiškove pričakovali, da iz moralnih razlogov sama odstopi od podpisane pogodbe o sporazumnem prenehanju delovnega razmerja, saj je zapustila podjetje v finančnem breznu. 

Rešitev četrt milijona evrov

O morebitni združitvi obeh družb, torej finančno stabilnega IC Geoss, ki izkazuje 265.000 evrov bilančnega dobička s podjetjem v zelo slabem finančnem stanju Rovškova ni ravno navdušena, saj za prvega to pomeni veliko poslovno tveganje. Da bi bilo združeno podjetje likvidno in bi lahko opravljalo svoje dejavnosti ter se prijavljalo na razpise, bi morala občina tako podjetje dokapitalizirati s četrt milijona evrov.