Otroci bodo že tako dlje v šolah, nekje bodo dlje čakali tudi na avtobus

Novi koncept razširjenega programa (RAP), ki ga od septembra izvaja 144 šol, v prihodnjih letih bodo sledile še druge osnovne šole, je podaljšal število ur, ki jih otroci preživijo v šoli. To je precej zapletlo tudi organizacijo šolskih prevozov, nekateri učenci se namreč v RAP niso vključili, prevozov pa ni dovolj. Ti so sicer odvisni od plačila občin, ki zanje namenjajo vsako leto več in si že več let prizadevajo za drugačno financiranje.

»Več kot deset let je šolski avtobus odpeljal ob 13.20 oziroma 13.40, zdaj peljeta več kot uro kasneje. Urnik so prestavili zaradi RAP, šola pa je sporočila, naj pač otroke tja vpišemo. Ampak otrok tja noče. Kratko smo torej potegnili otroci vozači in njihovi starši, ki moramo ponje hoditi v šolo,« je sporočila mama otroka, ki obiskuje celjsko OŠ Lava.

Novosti jezijo starše in mučijo ravnatelje

Starši so se po pomoč obrnili na Mestno občino Celje, ki za šolske prevoze nameni na leto okoli 1,1 milijona evrov. Odgovorili so nam, da so takoj začeli iskati ponudnika dodatnih prevozov: »Sestali smo se z vodstvom OŠ Lava, da bi skupaj določili novo uro prevoza, ki bi bila prilagojena potrebam učencev, ki niso vključeni v RAP. Proučujemo možnosti, ali lahko dodatni prevoz izvede obstoječi prevoznik in ali bi bilo mogoče z njim skleniti dodatek k pogodbi. Če to ne bo izvedljivo, bomo skladno z zakonodajo o javnem naročanju sprožili postopek izbire novega prevoznika.«

Problem organizacija

Ravnateljica OŠ Lava Marijana Kolenko je nekdanjega ministra za vzgojo in izobraževanje Darja Feldo že februarja v pismu opozorila, da bodo pri vpeljevanju RAP med največjimi težavami prav organizacijske in da bodo imele težave šole z veliko vozači. Kolenkova je včeraj dejala, da so se skrbi izkazale za upravičene: »Velike šole imamo pri organizaciji RAP in vsega, kar pride zraven, več težav, na kar smo nekateri opozarjali, in tega šole, ki še niso v RAP, ne vedo. Pri prevozih je tako nemogoče, da bi bili zadovoljni vsi, pri urniku je merilo glavnina učencev. Smo se pa dogovorili v sredo za dodatni prevoz.«

Predsednica združenja ravnateljev, sicer ravnateljica ljubljanske OŠ Danile Kumar Mojca Mihelič, je dejala, da so prevozi zelo odvisni od občin: »Ljubljana ima dobro poskrbljeno, res poskrbijo za vsakega. Smo pa zakon pripeljali do absurda in otroke z avtobusom peljemo malodane samo čez cesto ter jih tako delamo nesamostojne in odvisne od odraslih.«

Občine za spremembe

Iz Skupnosti občin Slovenije (SOS) so odgovorili, da se s problemom šolskih prevozov ukvarjajo od leta 2001, ko je sprememba zakonodaje občinam naložila plačevanje večjega dela šolskih prevozov. Občine so tako dolžne financirati prevoze učencev, ki so od osnovne šole oddaljeni več kot štiri kilometre, pa tudi vsem prvošolčkom, otrokom s posebnimi potrebami, če je tako določeno v odločbi o usmeritvi, in vsem, pri katerih pristojni organ za preventivo v cestnem prometu ugotovi, da pot v šolo zanje ni varna. Prevozi so lahko javni linijski, posebni linijski ali pa gre za povračilo prevoznih stroškov staršem. A če starši vztrajajo pri organiziranem prevozu, ga je treba zagotoviti, tudi če bo na avtobusu sedel le en otrok, razlagajo v SOS.

Prvi preizkus razširjenega programa na 144 šolah že jutri

Občine so leta 2021, ko je bilo zaradi epidemije prevozov manj, zanje namenile 30,8 milijona evrov, leta 2022 45,4 milijona evrov in lani 56,9 milijona evrov. Kot opozarja generalna sekretarka SOS Jasmina Vidmar, so se 158 občinam lani stroški za prevoze povišali za več kot 50 odstotkov glede na leto 2021, prihodki iz povprečnin pa za 11 odstotkov.

V SOS so zaradi te problematike organizirali posebno delovno skupino, ki se je sestala s predstavniki pristojnih ministrstev, kjer so zahtevali celovito prenovo tega sistema, je zapisala Vidmarjeva: »Prvi korak bi bil, da bi občine prevoze sofinancirale in ne financirale v celoti. Potrebni bi bili kriteriji za določanje varnih poti. Ugotavljamo, da jih danes skoraj ni več – so le poti in nevarne poti. Dobrodošli bi bili tudi ukrepi, ki bi otroke že v zgodnjih fazah šolanja spodbujali k aktivni hoji v šolo. Za spremembe sistema je primarno pristojno ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, ki je dobilo tudi novo vodstvo – ministra z dolgoletnimi izkušnjami in strokovnim znanjem. Upamo, da bo prepoznal zahteve in čim prej začel reševati težave s šolskimi prevozi in RAP.«