Razmislek o ponovni regulaciji cen

Dvig cen surove nafte in posledično tudi cen pogonskih goriv je sprožil preplah na bencinskih črpalkah. Turbulentne razmere in omenjene navale kupcev lahko črpalkarji unovčijo tudi za dodatne zaslužke, zato se znova postavlja vprašanje, ali ne bi bilo smiselno vsaj začasno znova uvesti nadzor cen.

Rekordno draga goriva, a razlike med ponudniki

Ponovna regulacija cen goriv bi v negotovih razmerah povečala preglednost in s tem tudi preprečila podobne panične nakupe kot ta ponedeljek. O cenah pogonskih goriv bo jutri razpravljala vlada in, kot pravi gospodarski minister Zdravko Počivalšek, ministrstvo za gospodarstvo pripravlja različne scenarije. Že v ponedeljek so se premier Janez Janša, infrastrukturni minister Jernej Vrtovec in minister Počivalšek sestali z vodstvi Petrola, MOL in OMV, kjer so razpravljali o ukrepih za nemoteno oskrbo v primeru prekinitve dobav iz Rusije. Počivalšek pravi, da je prodajalce obvestil tudi, kako si predstavlja vzdržno cenovno politiko v prihodnje.

Vzporedne spremembe cen

Od predlanskega oktobra cene pogonskih goriv v Sloveniji niso več regulirane. Pregled po črpalkah sicer kaže, da jih trije največji ponudniki, ki obvladujejo več kot 90 odstotkov maloprodaje, še vedno določajo vzporedno (bodisi sporazumno ali pa si s spremembami sledijo), pri čemer so cene na vseh črpalkah posameznega prodajalca enake, z izjemo črpalk ob avtocestah. Skok cen ta teden se je zgodil na vseh črpalkah posameznega prodajalca hkrati ne glede na to, ali so bila goriva črpalkam dostavljena zdaj ali že pred tednom, ko so bile nabavne cene bistveno nižje.

Primerjava cen na naših črpalkah s cenami v Avstriji sicer kaže, da cene v Sloveniji v zadnjega pol leta pretežno sledijo spremembam povprečnih cen v Avstriji. Predlanske sprostitve cen tako vsaj na prvi pogled črpalkarji še niso izkoristili za neprimerno zvišanje marž, kar pa ne pomeni, da se marže niso zvišale.

Ko je ministrstvo za gospodarstvo lani ponovno uvedlo regulacijo cene kurilnega olja, se je cena opazno znižala, ker so morali prodajalci znižati neprimerno visoke marže. Tudi primerjava cen kurilnega olja in dizelskega goriva pred davki pokaže, da so se marže prodajalcev pogonskih goriv po sprostitvi cen zvišale. Primerjave z drugimi državami pokažejo, da so trgovci v večjem delu Evrope negotove razmere izkoristili za zvišanje marž. Praviloma se cene z določenim zamikom višajo vzporedno z rastjo cen nafte, toda ko so se v začetku decembra cene surove nafte znižale, se ta padec ni prenesel v nižje cene na črpalkah.

Hrvaška z regulacijo omejila rast

Za regulacijo cen se je že jeseni odločila tudi Hrvaška, kjer vlada mesečno določa najvišje dovoljene cene. Od včeraj dalje tako na hrvaških bencinskih črpalkah najvišja dovoljena cena bencina znaša 1,61 evra, najvišja cena dizelskega goriva pa 1,66 evra. Cena goriv so tako pri naših južnih sosedih opazno nižje kot v Sloveniji, čeprav so bile jeseni pred uvedbo regulacije višje.

Tudi Avstrija ima že leta uveljavljen nadzor cen, ki je sicer drugačen, kot je bil v Sloveniji. Cene v Avstriji se lahko tako spreminjajo tudi med dnevom, a dovoljena je le ena dnevna podražitev in sicer opoldne. Poleg tega pa morajo biti cene na črpalkah jasno vidne in tudi javno objavljene. Pri tem pa se cene v Avstriji ne razlikujejo zgolj med posameznimi ponudniki, ampak tudi med posameznimi črpalkami istega prodajalca. V Sloveniji, med drugim, manjkajo ukrepi za večjo transparentnost. Vse več črpalk skriva cene in kupec vidi ceno šele, ko dvigne točilko na črpalki.