Ravnatelji vsak po svoje in v skladu z možnostmi

Teden dni po začetku šolskega leta, ko je v karanteni skupaj 3427 učencev in dijakov, so ravnatelji v dilemi, kaj narediti s cepljenimi in prebolelimi učenci in dijaki. Nekateri so za cepljene in prebolele odprli šole, drugi so za vse organizirali delo na daljavo. Dr. Damijan Štefanc z ljubljanske filozofske fakultete pravi, da bi v teh razmerah tovrstne odločitve in odgovornost morala prevzeti država.

»Če je potrebna karantena le za skupino učencev, šola za učence, ki niso v karanteni, izvaja pouk, preostale učence pa obravnava tako kot ob običajni bolezenski odsotnosti,« piše v priporočilih ministrstva za izobraževanje in zavoda za šolstvo. Ravnatelji ravnajo različno.



Na OŠ Franja Malgaja Šentjur imajo v karanteni dva oddelka, ravnatelj Jure Radišek pa se je odločil, da vsi otroci ne bodo imeli pouka na daljavo: »Cepljenega imamo samo enega, zelo veliko pa je prebolelih. In te smo sprejeli v šoli. Pouk poteka po urniku. Učitelj ima pri rednem pouku hkrati še videokonferenco s tistimi učenci, ki so v karanteni in se šolajo na daljavo. Mogoče bi bilo najlažje vse poslati v karanteno, a vprašati se je treba, kaj je najboljše za otroke. S tem tudi ohranijo rutino.« Radišek sicer opozarja, da bi to bilo treba urediti sistemsko: »Če ne bomo delali enotno, bodo pritožbe. Prav tako ne želim, da zaposleni pregorijo.«
 

Odločitve

Že 1. septembra so en razred poslali v karanteno na celjski Gimnaziji Lava. Tretjina razreda je še vedno v šoli, razlaga ravnatelj Peter Juvančič: »Odločil sem se, da bomo poskusili, da bodo v šoli ostali preboleli in cepljeni. Da imajo neko ugodnost, ker so se cepili. Je pa to za učitelje dodatna obremenitev. Tovrstno delo je sicer lažje organizirati na gimnaziji kot na kateri izmed šol, kjer imajo prakso. Vsak ravnatelj dela tako, kot je za njegovo šolo najboljše.«



Predsednica Zveze srednjih šol in dijaških domov Slovenije Fani Al-Mansour je dejala, da so v karanteno poslali celoten razred: »Ne moremo delati za tri na šoli. Poleg tega je fant, ki je zbolel, cepljen.« Da je vprašanj veliko, opozarja tudi predsednica društva ravnateljev srednjih šol Nives Počkar: »Zakaj bi bili v karanteni tisti, ki so cepljeni? Za nas je najlažje, če so vsi na zoomu, ampak to ni prav. Saj so se zato, da bodo lahko pri pouku, cepili! Poleg tega pa učitelj, ki je cepljen, lahko dela.« Sestanek s predstavniki NIJZ imajo prihodnji teden.



Strokovnjak pedagogike in didaktike dr. Damijan Štefanc teh odločitev ne bi prepustil ravnateljem: »Ukrepi v takih primerih bi morali biti na podlagi kompetentne strokovne presoje dodelani na ravni države, zanje pa bi morala država sprejeti tudi odgovornost. Ravnatelji niso niti usposobljeni niti pristojni za sprejemanje takšnih odločitev v tako zahtevnih epidemičnih razmerah. Bodo pa seveda prvi in najbolj priročni grešni kozli, ko bo kje prišlo do izbruha okužb in resnejših posledic.« Dodal je, da to kaže na izmikanje pristojnih: »Dejstvo, da imamo v Sloveniji skrb vzbujajočo nizko stopnjo precepljenosti prebivalcev, zaradi česar se sploh ukvarjamo s takšnimi dilemami, je odsev natanko te politike, ki smo ji priča: zmedene, nekonsistentne, polne nesorazmernih ukrepov in z avtoritarnim prelaganjem odgovornosti na prebivalce.«