Bolje 1500 šolarjev v karanteni kot vsi na daljavo

Po podatkih Sledilnika za covid-19 je bilo včeraj okuženih 49, v karanteni pa 1589 učencev in 70 oddelkov. Okuženih je bilo 63, v karanteni pa 849 dijakov in 32 oddelkov. Ravnatelji ne izdajajo več karantenskih odločb, sporočajo pa podatke o rizičnih stikih NIJZ. Cepljeni učenci in dijaki naj bi se še naprej šolali v šoli, vendar ni povsod tako.

Sprememba v primerjavi s preteklim šolskim letom je v izdaji karantenskih odločb. Predsednica društva ravnateljev srednjih šol Nives Počkar je dejala, da so jih pristojni upoštevali in ravnatelji niso več tisti, ki odrejajo karantene: »Karantenske odločbe je našim dijakom poslal NIJZ, kar je lažje, predvsem pa to ni naša stroka.«



Ravnatelj Gimnazije Celje Center Gregor Deleja pravi, da ta novi sistem prav tako pomeni veliko dela: »Šola zdaj odredi le pouk na daljavo, še vedno pa NIJZ z vsemi podatki oskrbimo mi. Dijakom, ki so cepljeni ali prebolevniki, svetujemo, da to sporočijo NIJZ, da jim ni odrejena karantena. Podatkov, kdo izmed dijakov je prebolevnik ali cepljen, na šolah namreč nimamo. Vemo pa to za naše zaposlene. Učitelji, ki so cepljeni ali so covid-19 preboleli, pridejo naslednji dan normalno v šolo.«

Eni tako, drugi drugače

Medtem ko so na nekaterih šolah vsem, ki so bili v razredu z okuženim, odredili pouk na daljavo, nekatere šole za cepljene učence in dijake organizirajo pouk v šoli, ostali učenci in dijaki pa pouk spremljajo na daljavo po videopovezavi. Predsednik združenja osnovnošolskih ravnateljev Gregor Pečan pravi, da okužb na njegovi šoli za zdaj še ni, da pa je možnosti, da se to zgodi, veliko: »Lahko so manjše skupine tako razdeljene, da se zgodi, da bo pol razreda v šoli, polovica učencev pa bo imela pouk na daljavo. Nemogoče je zagotavljati kakovosten pouk za ene na daljavo, za druge v živo. Tudi povezave morajo biti dobre, da bi to omogočale. Iskali bomo rešitve. Nihče ni rekel, da bo lahko.«



Da bi imeli učenci čim manj stikov z drugimi učenci, ki bi jih ob morebitni okužbi morali poslati v karanteno, je ravnatelj šentjurske Osnovne šole Hruševec Robert Gajšek drugače razdelil manjše učne skupine, običajno pa je tako: »Pri manjših učnih skupinah se učenci dveh razredov razdelijo v tri skupine. Če samo v eni od teh skupin nekdo zboli, imaš tako vse razrede v karanteni. Cepljen in prebolevnik lahko pride v šolo, šola pa preide na hibridni model.«

Da je tak način dela težji, se zavedajo tudi starši, a se hkrati sprašujejo, zakaj bi otroci in dijaki, ki so se cepili, ostali doma v karanteni, če so naredili vse, da se prav to ne bi zgodilo. Predsednica Zveze aktivov svetov staršev Slovenije Lara Romih dodaja, da je dilem veliko: »Tudi cepljeni lahko prenašajo okužbo ali zbolijo. O teh vprašanjih in dilemah se bomo gotovo še veliko pogovarjali. Vsekakor pa je boljše, da je v karanteni 1500 učencev, kot da so vsi na daljavo.«

Samotestiranje učiteljev

Ravnatelje v teh dneh skrbi tudi nakup testov za samotestiranje zaposlenih v vzgoji in izobraževanju. Po zadnjem odloku, ki velja od včeraj, mora teste zagotoviti delodajalec, torej šole same. Gajšek pravi, da so se včeraj zaposleni še testirali v zdravstvenem domu: »Za zdaj nam še nihče ni povedal, kdo bo plačal teste. Mi bomo najprej porabili tiste, ki so nam ostali od pomladi, ker jih otroci niso prišli iskat. Testov tudi ni mogoče dobiti, saj jih še lekarnam zmanjkuje.«