Ravnatelji ostali brez samostojnega zavoda

Vsa ravnateljska združenja in zdaj že upokojeni direktor Šole za ravnatelje dr. Vladimir Korošec so od marca, ko so izvedeli, da namerava ministrstvo za izobraževanje zavod pripojiti k zavodu za šolstvo, opozarjali ministrico Simono Kustec, da gre za nespametno odločitev. Nikogar niso prepričali, Šolo za ravnatelje so 15. julija, ko je Korošec nastopil upokojitev, izbrisali iz sodnega registra. Ravnatelji so razočarani in ne verjamejo, da jih čaka na zavodu za šolstvo boljša storitev. Kakšna bo, ni znano, na odgovore zavoda za šolstvo čakamo že več kot teden dni.

»Ravnatelji nimamo nobene stanovske organizacije in ukinitev Šole za ravnatelje kot samostojnega zavoda se nam zdi velika škoda. Mislim, da ne bo zdaj, ko bo Šola za ravnatelje pod okriljem zavoda za šolstvo, nič boljše, ampak da se bo Šola izgubila. Bom pa zelo vesela, če se bo izkazalo, da sem se motila,« je jasna predsednica društva ravnateljev srednjih šol Nives Počkar.



Na ministrstvu so odgovorili, da je temeljno izhodišče za pripojitev Šole za ravnatelje k zavodu za šolstvo uresničitev ciljev koalicijske pogodbe »s ciljem pripraviti učinkovit, kakovosten in celosten sistem na področju izobraževanja«. Ali to pomeni, da bodo zavodu za šolstvo pripojili še kakšne druge zavode s področja izobraževanja, niso odgovorili. Na ministrstvu menijo, da je prednosti pripojitev še več, na primer izkoriščanje infrastrukture območnih enot zavoda za šolstvo za regijsko pokrivanje aktivnosti Šole za ravnatelje, racionalizacija poslovnih procesov in dela podpornih služb ter odprava podvajanja dejavnosti pedagoškega vodenja.
 

Kaj bo boljše?

Korošec je jasen, da je pripojitev slaba odločitev, ki je izključno politična. »Sprejeta je bila brez vsake argumentacije in tehtnih razlogov, na hitro in na silo,« pravi. Prednosti, ki jih navajajo na ministrstvu, ne vidi: »Šola za ravnatelje bo ostala organizacijska enota na zavodu za šolstvo. So pripojitev torej izvedli zaradi enega direktorja? Upoštevali so le tisto, kar so zapisali v koalicijsko pogodbo, niso pa upoštevali ne stališč stroke ne ravnateljskih združenj. Odločali so se, ne da bi vedeli, koliko kadra bodo potrebovali, koliko bo pripojitev stala, kako bo s prostori, kakšna bo organizacijska struktura … Mogoče se bo dejavnost nadaljevala, ampak za zdaj je dvomov veliko. Strokovne stvari se ne delajo tako.«



Zavod za šolstvo smo pred že več kot tednom dni zaprosili za odgovore, v čem bo Šola za ravnatelje boljša, kot je bila do zdaj, in kaj konkretno bodo imeli od nje ravnatelji. Odgovora nismo dobili. Kot tudi ne na dodatno vprašanje, v čem se dejavnosti pedagoškega vodenja podvajajo, saj gre za zavoda, ki se ukvarjata z zelo različnimi vsebinami. Podobna je le konferenca ravnateljev, ki jo bo zavod za šolstvo pred začetkom šole letos pripravil sedmič. Šola za ravnatelje posvete pripravlja že precej dlje, razlaga Korošec. »To eno konferenco so razumeli kot pedagoško vodenje. Tako konferenco bi lahko organizirali tudi mi. Tako kot organiziramo ostalih šest posvetov, tri jeseni in tri spomladi. Zavod za šolstvo ima toliko dela z učitelji, da mu dela v sto letih ne bo zmanjkalo,« dodaja.