Šola za ravnatelje do poletja na zavod za šolstvo

Svet zavoda Šole za ravnatelje bi moral pripraviti razpis za novega direktorja, saj Vladimir Korošec 1. julija odhaja v pokoj. Prejšnji teden pa so jim z ministrstva za izobraževanje poslali dopis, da nameravajo Šolo za ravnatelje pripojiti zavodu za šolstvo, zato naj postopka imenovanja direktorja ne začnejo. Odločitev o morebitni pripojitvi ali združitvi bo sprejela vlada. Ravnatelji zahtevajo, da zavod ostane samostojen, saj gre za povsem drugo področje dela, kot ga ima zavod za šolstvo.

Namera ministrstva je vse presenetila. Direktor Korošec je dejal, da razlogov za pripojitev ne pozna: »Ministrstvo ni dalo jasnih izhodišč in argumentov, da bi bila pripojitev utemeljena. Dobili smo le dopis, da naj bi bila zadeva zaključena do konca junija. To je sicer povsem drugačen zavod. Šola za ravnatelje je specializirana institucija, ki deluje že 26. leto na področju vodenja v izobraževanju. Tudi v evropskem prostoru smo prepoznani kot primer dobre prakse. Pred predsedovanjem EU, ko bi se morali pohvaliti s takimi praksami, jih rušimo.«



Zakaj so pripojitev predlagali, nam z ministrstva niso odgovorili, so pa zapisali, da »konkretna odločitev o tem, ali bo šlo za združitev oziroma pripojitev, še ni sprejeta. Ustanoviteljica obeh zavodov je vlada, ki bo tudi sprejela pravno ustrezno odločitev. Na zaposlene v obeh zavodih morebitna sprememba ne bo imela vpliva, prav tako bodo ohranjene vse dejavnosti obeh zavodov.«

Podrobnosti prihodnje organiziranosti še niso znane, gotovo pa bodo o tem govorili na današnji seji sveta zavoda. Do zdaj sestanka o tem še ni bilo, pravi Korošec: »Takih sprememb se ne dela na hitro, ampak s premislekom in preudarkom. Zdaj pa dnevno poslušam ogorčenje ravnateljev. Ker ko bomo enkrat to zaprli kot samostojen zavod, ga bomo težko spet nazaj odprli.«


 

Ravnatelji proti

Svoja mnenja so ministrstvu že poslali ogorčeni ravnatelji. Predsednica Skupnosti vrtcev Slovenije Janja Bogataj je razočarana, ker na ministrstvu niso vprašali uporabnikov zavoda, torej ravnateljev: »Dela se zelo velika škoda, ker ravnatelji potrebujemo enovito in samostojno institucijo, ki se ukvarja le z vodenjem v vzgoji in izobraževanju. Vodenje kolektivov se je v 25 letih zelo spremenilo. Šola za ravnatelje je zelo fleksibilna ustanova, ki se je znala prilagoditi in odzivati na naše potrebe. Bojimo se, da se bo zavod za šolstvo s tako velikim številom zaposlenih precej težje.« Podpredsednica združenja osnovnošolskih ravnateljev Polonca Kenda je zapisala, da bi se morala tako Šola za ravnatelje kot zavod za šolstvo reorganizirati, da pa je šel njun razvoj v različne smeri: »Zavod za šolstvo v vse večjo formalizacijo in Šola za ravnatelje v čedalje bolj uporaben konkreten servis.«



Polonca Kenda je tudi poudarila, da je Slovenija poleg Avstrije edina država, ki ima tovrsten zavod: »Večina evropskih držav takšne institucije nima, si jo pa želijo. Ravnatelj namreč vse bolj postaja menedžer, svetovalec, odvetnik, finančnik, ki nujno potrebuje svojo lastno strokovno institucijo.« Dodala je, da je slab položaj ravnateljev prav posledica odsotnosti močnega predstavnika ravnateljev: »Pristanek na ukinitev dela strukture, ki še vsaj malo deluje, je zgrešen in žaljiv.« Podobno meni predsednica društva Ravnatelj Nives Počkar, ki od ministrstva pričakuje vpogled v analizo in izhodišča za načrtovano spremembo. Želi poznati tudi motive reorganizacije: »V državi obstajajo zavodi z manj zaposlenimi, ki jih je ustanovila vlada, pa jih ne pripoji drugim s podobno dejavnostjo.«