Ratificirali protokola za vstop Finske in Švedske

Državni zbor je podprl zakona o ratifikaciji protokolov za vstop Švedske in Finske, ki sta bili do zdaj nevtralni državi, v Severnoatlantsko zavezništvo (Nato). Njuna pridružitev Natu pa je po besedah predsednika vlade Roberta Goloba, ki je pred glasovanjem nagovoril poslance, neposredna posledica ruske agresije na Ukrajino. »Brez te ne bi bilo niti prošnje, kaj šele vstopa,« je dejal.

Predstavniki vseh poslanskih skupin so nato izrazili podporo vstopu obeh držav v Nato, le v Levici so tej odločitvi nasprotovali, saj po njihovem mnenju Nato ni obrambna zveza, poleg tega jih motijo pogoji v sporazumu med Švedsko in Turčijo, ki je po besedah njihovega vodje poslancev Mateja T. Vatovca »omogočil članstvo Švedske v Natu na plečih kurdskega ljudstva«. Zdi pa se mu tudi, da proces ni legitimen, saj niti na Švedskem niti na Finskem o vstopu niso odločali na referendumu.

Obe sta uradno zaprosili za vstop 18. maja, postopek ratifikacije protokolov za vstop obeh držav pa se je začel prejšnji teden. Prva je ratifikacijo opravila Kanada, šele po tem, ko jo bodo opravile vse države, bosta Finska in Švedska lahko pristopili k Natu. Postopek naj bi trajal nekaj mesecev. Njun vstop je najprej pogojevala Turčija, a je nato z njima sklenila dogovor ter blokado odpravila.

V luči ruske agresije v Ukrajini bomo po navedbah Goloba sicer moral spet razmisliti o strateških prioritetah Nata. »V preteklosti se je zavezništvo prevečkrat osredotočalo na varnostno razmerje zunaj Evrope. Nato mora spet postati obrambna zveza, ki bo v prvi vrsti jamstvo varnostni stabilnosti v Evropi ter na širšem Severnoatlantskem območju. Predvsem pa se mora zavezništvo osredotočiti v obrambo mednarodnega reda, ki temelji na mednarodnem pravu,« je še navedel predsednik vlade.