Ljubljana – Po podatkih velenjske Visoke šole za varstvo okolja smo pred desetletjem na leto prodali približno 24 milijonov sveč, lani 18 milijonov. Vedno več ljudi se odloča za nakup elektronske sveče, ki ima po analizi najmanjši vpliv na okolje, čeprav je njena reciklaža zelo zahtevna. Za okolje je najbolje prižgati svečo manj, s tem pa lahko v akciji Manj svečk za manj grobov pomagamo tudi sočloveku.
Lani smo v Sloveniji po podatkih ministrstva za okolje in prostor (Mop) zbrali 2222 ton odpadnih nagrobnih sveč, kar predstavlja okoli tri odstotke vseh komunalnih odpadkov v državi. Večino sveč recikliramo, lani skupno 2161 ton. Še vedno pa je po podatkih Mopa pri izvajalcih javnih služb zbiranja komunalnih odpadkov 790 ton odpadnih nagrobnih sveč, ki niso bile prevzete v preteklih letih, zato bo prevzem in predelavo na podlagi interventnega zakona zagotovila država.
Infografika Delo
Edino podjetje, ki reciklira sveče, je družba Plastkom z Jesenic. Kot je dejal lastnik
Srečo Korbar, se pozna učinek akcij, ki pozivajo k manj prižganim svečam: »Še pred nekaj leti smo reciklirali več kot 3000 ton sveč, letos jih bomo okoli 2000 ton.« Korbar opaža tudi naraščajočo rabo elektronskih sveč: »Leta 2010 jih je bilo okoli dva odstotka, zdaj jih je med odpadnimi svečami že deset odstotkov.« Parafinsko svečo v celoti reciklirajo, elektronskih ne, baterije izvozijo. To pomeni za predelovalca bistveno večje stroške, je povzel Korbar: »Recikliranje ene tone parafinskih sveč stane 200 evrov, predelava ene tone elektronskih sveč pa 2500 evrov. Parafinske sveče recikliramo strojno, pri elektronski je treba vse delati ročno.« Poudaril je, da če bo elektronskih sveč vedno več, bi se to moralo finančno poznati tudi predelovalcem.
Težave
Na Mopu pravijo, da so prav zaradi razlik med svečami spreminjali uredbo: »Ta ne omejuje deležnikov, da za obračun recikliranja elektronskih sveč ne uporabljajo realnih stroškov. Ravno razlika v ceni za predelavo elektronskih in parafinskih sveč je bila eden izmed vzrokov, da uredba zahteva vodenje evidence dajanja na trg za vsak tip sveče posebej.« Direktorica Plastkoma
Mojca Korbar ob tem opozarja, da to velja za tiste, ki sveče dajejo na trg, ne pa za predelovalce: »Cena pri predelovalcih je na maso in za vse sveče skupna. Če bi za elektronske sveče dvignili ceno, kolikor imamo stroškov, ne vem, kdo bi to plačal.«
Odpadne sveče so veliko okoljsko breme ne le zaradi velikih količin, ampak predvsem zaradi velikega volumna odpadka. Trenutno jih po podatkih ministrstva na predelavo čaka še 790 ton, zbranih iz preteklih let. FOTO: Blaž Samec/Delo
Kljub težavam pri recikliranju imajo elektronske sveče po analizi Visoke šole za varstvo okolja najmanjši vpliv na okolje, je povedal direktor šole doc. dr.
Gašper Gantar: »Primerjali smo klasične parafinske v PVC ohišju, elektronske LED nagrobne sveče in nagrobne sveče v steklenem ohišju. Najmanjši vpliv na okolje ima uporaba elektronske LED nagrobne sveče. Razlika je še bistveno bolj očitna, če primerjavo izvedemo na čas delovanja, saj elektronska sveča deluje bistveno dlje.«
Eko ni vedno ekološko
Gantar je ob tem opozoril še na pojav tako imenovanih biorazgradljivih kompostilnih sveč: »'Potrdilo o biorazgradljivosti' Nacionalnega kemijskega instituta v Ljubljani ne dokazuje niti kompostabilnosti omenjene sveče niti tega, da ta ne škodi kompostu. Navodilo kupcem, da naj odpadne nagrobne sveče odlagajo v zabojnik z biološkimi odpadki, je v nasprotju z uredbo o ravnanju z odpadnimi nagrobnimi svečami, takšno odlaganje pa je celo kaznivo. Trditev, da naj bi bil ta izdelek okolju bolj prijazen, pa ni prav z ničemer potrjena oziroma dokazana.«
Direktor podjetja Zagožen Branko Potočnik ob sefu, v katerega bodo ob pogrebih namesto sveč svojcem podarili denar. Foto Špela Kuralt/delo
Najbolj ekološko je, da uporabimo manj sveč, svetuje
Katja Sreš, Ekologi brez meja: »Če to ni mogoče, je nujno vsaj pravilno odlaganje v za to namenjene zabojnike. Pokojnikom pa se lahko poklonimo tudi s trenutno aktualnimi kreativnimi rešitvami, na primer poslikanimi kamenčki, lesenimi nadomestki sveč itd.« Začne se lahko že na pogrebu. Podjetje Zagožen je včeraj predstavilo Sožalnico, to je sef, v katerem bodo na pogrebu svojcem namesto sveč podarili denar. Pričakujejo, da bodo prihodnje leto Sožalnico imela vsa slovenska pokopališča, ki jih je okoli 700.
Tudi letos pa dobrodelno društvo Fundacija Svečka ob 1. novembru, ko v državi prižgemo največ sveč, pripravlja akcijo Manj svečk za manj grobov, v kateri ljudje denar namesto za sveče namenijo za nakup zdravstvenih pripomočkov in naprav, ki rešujejo življenja.
Komentarji