Radio Capris in Radio Hit prodana na dražbi

Izklicna cena za Radio Hit in Radio Capris je znašala skupno 1,22 milijona evrov, prodana pa sta bila za 1,62 milijona evrov. Kupec je Radio Obala v lasti Daliborja Kosmine, ki je imel že do zdaj v zakupu Radio Hit. Kosmino je na dražbi zastopal odvetnik Matej Pečenko. Kosmina je tudi predstavnik družinskega podjetja Biostile iz Komna, ki se ukvarja s prehranskimi dopolnili, sam pa je med drugim soustanovitelj izdajatelja TV Golica, kjer nastopa tudi kot voditelj. Pred tremi leti je prek podjetja Biovis sodeloval tudi pri dobavi zaščitnih mask Zavodu Republike Slovenije za blagovne rezerve v vrednosti dobrega milijona evrov.

Poleg Radia Obala sta bila med dražitelji za Radio Capris in Radio Hit tudi podjetji Ne samo radio, ki ga zastopa Nik Popovič, in Makropol Kristijana Mlinarja. Nik Popovič je sin nekdanjega koprskega župana Borisa Popoviča, Makropol pa po dostopnih podatkih s spleta združuje Radio Rogla, Celjan, tednika Novice in Rogaške novice, Bistriške novice in Šentjurske novice.

»Doseženi znesek je korekten,« je zadovoljen Andrej Marinc, stečajni upravitelj podjetja R Domžale, ki je lastnik obeh radiev. Glede na to, da izkupiček presega obveznosti, to predvidoma odgovarja tudi nekdanjemu lastniku Stanislavu Cenclju, s katerim je stečajni upravitelj R Domžale bil večletni sodni boj za lastništvo obeh radiev – to je bilo preneseno na slamnato podjetje v tujini.

»Odkar vodim stečajni postopek, smo oba radia, ki sta bila v precej slabem finančnem stanju, sanirali in zdaj lahko povem, da Radio Capris posluje najbolje doslej in ima rekordno število poslušalcev, za Hit pa smo preprečili stečaj,« je še dejal Marinc.

»Capris ima zdaj približno 41.000 dnevnih poslušalcev, kar je najvišja poslušanost v zgodovini te radijske postaje. Število poslušalcev se je v desetih letih več kot podvojilo, radio pa je v matični regiji z naskokom najbolj poslušan že vrsto let,« je Marinca dopolnil odgovorni urednik radia Mitja Čehovin. V prihodnje nameravajo še naprej krepiti blagovno znamko in položaj na trgu, tako z organizacijo dogodkov v regiji kot tudi s programskimi vsebinami, je še zagotovil. Skupaj z Radiem Hit pa imajo 53.000 dnevnih poslušalcev.

Koncentracija medijskega trga

»V zadnjih dvajsetih letih, predvsem pa v zadnjih petih letih, je v Sloveniji prišlo do izredno visoke stopnje koncentracije medijskega lastništva, z izrazitim poudarkom na področjih komercialnih radijskih postaj, revijalnega tiska in lokalnih oziroma regionalnih medijev,« pravi dr. Marko Milosavljević s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani. Tega, da večinski del omenjenih medijskih trgov zaseda en akter, se po njegovih besedah zavedajo tako rekoč vsi, ki se profesionalno srečujejo z mediji in politiko – in to je Martin Odlazek oziroma z njim povezana podjetja (ne glede na ime, ki je pri danem mediju uradno navedeno na papirju). »Ne poznam pa nobenega postopka v zvezi z združitvami in prevzemi, ki so mu pripisana, da bi ga na svojo pobudo sprožilo ministrstvo za kulturo oziroma kakšen drug organ, kot sta recimo agencija za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS) ali agencija za varovanje konkurence (AVK). Tako predpostavljam, da je vse zakonito. Zagata pa je, da to dokazuje, da imamo neustrezno in zastarelo zakonodajo, za katero je očitno premalo politične volje, da bi jo spremenili,« pojasnjuje. Ob tem sicer doda, da postopek v zvezi z Odlazkovimi mediji poteka pred AVK zaradi prijavljene domnevne nezakonitosti, vendar tudi po štirih letih še ni nobenih rezultatov.

Milosavljević ob tem omeni, da smo pred 25 leti, ko je država delila komercialne radijske frekvence, dobili okoli sto radijskih postaj na trgu z dvema milijonoma ljudi, kar je bilo seveda ekonomsko nevzdržno, zato je veliko lastnikov svoje radijske postaje prodalo. »Zdaj smo zašli v drugo skrajnost, kar je z vidika pluralnosti in demokratizacije družbe nevarno,« ocenjuje in se ob tem sprašuje, kje so regulatorji, ki bi morali že davno poseči vmes.

.