Psihoterapevti: Mladi ne potrebujejo kritike, da so leni

Strokovna skupina Slovenske krovne zveze za psihoterapijo (SKZP) je pedagoške delavce in odločevalce pozvala, naj pri pouku ne prekoračijo zmogljivosti otrok in mladostnikov in jih opozorila, da reševanje učne kondicije niso »prisila, strogi neempatični odzivi na njihove (ne)uspehe ali še več zahtev«. Zavod RS za šolstvo in ministrstvo za izobraževanje poudarjata, da so nekatere prilagoditve že vpeljali. A manj je lahko le ocen, snovi ni nič manj oziroma, če je ne bodo obdelali letos, jo bodo morali prihodnje leto.

V strokovni skupini SKZP so zapisali, da mladi sprva sledijo organizaciji, se izčrpavajo, ko ne gre več, pa se odklopijo in obupajo. Mladi sporočajo, da je dovolj, pravijo v SKZP: »To se kaže v njihovem odklapljanju od lastnih čustev in od odnosov, v njihovi nemotiviranosti, obupu in prepričanju, da so nezmožni in nesposobni. Odrasli pritiskajo, naj zdržijo še malo, v dobri veri, da se bodo tako okrepili. Zdržati še malo, ko ni več energije, nikogar ne okrepi, ampak ga lomi. O tem poročajo tudi šolske svetovalne delavke, ki ne zmorejo več poplave različnih simptomatik pri mladostnikih.«

Želijo si biti slišani, a vsi nimajo te sreče

Kot so odgovorili z ministrstva za izobraževanje, so šolske svetovalne službe okrepili: »Zagotovljena so dodatna sredstva, s katerimi se je oziroma se bo dodatno zaposlilo okoli 250 svetovalnih delavcev, za kar ministrstvo na letni ravni zagotavlja okoli osem milijonov evrov. Od tega v osnovnih šolah okoli 200 svetovalnih delavcev, v srednjih šolah in dijaških domovih pa ministrstvo financira 49 svetovalnih delavcev več kot v preteklem letu.«

Sočutje

Šole poročajo o upadu učne kondicije. Strokovna skupina SKZP ob tem opozarja na sočutni dialog: »Česa mladi zagotovo ne potrebujejo? Kritike, da so leni, ali vzpodbujanje krivde, ker so nemotivirani pri šolskem delu. Motivacija se gradi ob prijetnem občutenju in ob pozitivnem naporu. Pomembno je, da znamo proslavljati napredke in dosežene cilje, se veseliti skupaj vsakega koraka, ki ga posamezniku uspe narediti.«

Otopeli pogledi otrok, samomorilno vedenje in izgorelost

Učenci in dijaki pa ocene vendarle morajo pridobiti. Ministrstvo je sicer tudi letos omogočilo manj ocen v šolskem letu, a količina snovi ostaja enaka. Na zavodu za šolstvo so odgovorili, da se lahko učitelji zaradi covida odločijo, »da nekaterih vsebin ne bodo obravnavali, kar uskladijo v strokovnem aktivu in poskrbijo, da so učitelji, ki bodo učenca učili v naslednjem šolskem letu, o tem obveščeni. Vsebin, ki predstavljajo obvezna znanja učenca, na primer zgradba atoma pri kemiji, učitelji ne morejo izpustiti, lahko pa izpustijo obravnavo izotopov.«

Ravnateljica OŠ Danile Kumer Mojca Mihelič opozarja, da bo nepredelana snov počakala eno leto in bodo otroci bolj obremenjeni prihodnje leto: »Stiske otrok so zelo različne in resnične. V šolah jih zelo resno jemljemo, samo delati naj nam pustijo. Otroci imajo preveč stresa tudi zato, ker jim to neprestano serviramo. Nihče pa jim stresa ne osmisli. Šolski sistem je že zdaj skrajno senzibiliziran, ampak ves čas nam nekdo nalaga, kaj smemo in česa ne. Ko želimo uvesti kakšne moderne oblike pouka, pa imamo takoj inšpektorja na vratih in cel kup hiperprotektivnih staršev. Dajmo drug drugemu mir. Le čevlje sodi naj kopitar.«