Zakon ne bo zagotovil stabilnosti sistema

Pretekli konec tedna je vlada kljub pridržku Levice potrdila Predloga zakona o nujnih ukrepih za zagotovitev stabilnosti zdravstvenega sistema, ki ga bo državni zbor po nujnem postopku začel obravnavati v četrtek. Ko smo v petek spraševali za odzive, so bili sogovorniki zadržani, češ da še niso preučili vsebine. Odzvali so se le v Zdravniški zbornici in Fidesu. Pri slednjem so zapisali, da predlog obljublja le simptomatsko in ne vzročnega zdravljenja akutnih problematik v javnem zdravstvenem sistemu. Danes so na to temo sklicali novinarsko konferenco na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), o slabostih interventnega zakona pa se je v današnjem Delu razpisal kirurg Matej Cimerman, na Portalu plus pa nekdanji direktor NIJZ Milan Krek. Ta je med drugim zapisal: »Že sedaj so zdravniki preobremenjeni, z dodatnimi obremenitvami, ki bodo sicer plačane, se bodo pojavile tudi dodatne napake v sistemu zdravljenja, kajti kar je preveč, je preveč. Znano je, da se s povečanimi prekomernimi obremenitvami pojavlja tudi več napak, kdo bo ogovarjal zanje. Minister je to kot zgledni birokrat, rešil z dodatnim nadzornim organom uradom, pristojnim za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu, ki bo dodatno pritiskal na zdravnike.«

Predsednica upravnega odbora ZZZS Irena Ilešič Čujovič je dejala, da je bilo na izredni seji upravnega dobora soglasno sprejeto mnenje, da predlagani zakon v določbah, ki jih vsebuje, ne bo zagotovil stabilnega zdravstvenega sistema. »Več razlogov je: v zakonu najdemo parcialne rešitve za zdravstveni sistem, ki niso bile sprejete v socialnem dialogu. Socialnega dialoga s ključnimi deležniki v zdravstvenem sistemu sploh ni bilo,« je dejala .

Dodala je, da so parcialne rešitve, ki so prepuščene kasnejšim podzakonskim predpisom, o katerih naj bi odločalo ministrstvo za zdravje, nedorečene in nejasne in tudi izvajalci zdravstvenih storitev ne bodo vedeli, kaj jih po sprejetju zakona čaka. To zagotovo ni dobra popotnica za zagotovitev stabilnosti zdravstvenega sistema.

Druga večja ugotovitev upravnega odbora je, da se z omenjenim predlogom posega v avtonomijo ZZZS. 12. člen zakona namreč posega v 63. člen Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju - v tem delu se ukinja dogovarjanje partnerjev v sistemu za cene in obseg storitev in se odločanje skoraj v celoti prenaša na ministra za zdravje oziroma vlado. Glede tega je bilo mnenje upravnega odbora enotno, da tak zelo hiter in nesistemski poseg v sistemski zakon ne more biti ustrezen, zato so pripravili amandmaje.

Poslali jih bodo državnemu zboru in predlagali odločevalcem, naj jih vložijo in popravijo, kar se še da popraviti. V amandmajih so predlagali tudi vzpostavitev proračunske varovalke za splošno zagotavljanje likvidnostnih sredstev za tekoče financiranje pravic iz obveznega zavarovanja in drugih obveznosti, ki se krijejo iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja in za kritje primanjkljajev v posameznem koledarskem letu iz državnega proračuna.

Generalna direktorica ZZZS Tatjana Mlakar je dejala, da se strinjajo s potrebo po ureditvi trenutnih težav, vendar so pričakovali drugačen pristop in ureditev izhodiščnih sistemskih vsebin.

V javnem zdravstvenem sistemu potrebujemo vse zdravstvene delavce, zato je po njihovem najprej treba uveljaviti strukturne spremembe in druge nefinančne ukrepe (sprememba plačnega sistema, ki bi zagotovil tudi zdravstvenim zavodom enake možnosti variabilnega nagrajevanja kot jih lahko zagotavljajo npr. koncesionarji, priprava usmeritev za optimizacijo dela pri izvajalcih, ki lahko morda zagotovi povečan obseg, merjenje storilnosti, učinkovitosti in kakovosti dela in izidov zdravljenja).

»Trenutni predlog zakona uvaja povsem primerljive ukrepe kot so jih vzpostavljale že prejšnje vlade, ko se finančne injekcije v zdravstveni sistem niso obrestovale,« je izpostavila Mlakarjeva.

Če želimo, da bo s sedanjimi ukrepi drugače, je treba po njenem mnenju poleg osnovnih strukturnih sprememb nujno potrebno opredeliti tudi merila za spremljanje dela. »Ni dovolj samo zagotoviti potrebna finančna sredstva, ampak je treba tudi meriti učinek.«

ZZZS že sedaj, večino storitev, kjer beležijo dolge čakalne dobe plačuje po realizaciji in neomejeno. Tudi dejavnost družinske medicine plačujejo neomejeno po opravljeni realizaciji, vendar pripravljenosti - večji storilnosti pri delu ambulant ni, morda ravno zaradi nezmožnosti variabilnega plačevanja po storilnosti, v nasprotju z delom pri koncesionarjih, kjer je nagrajevanje možno po storilnosti, kakovosti, izidih zdravljenja.

Možnosti dodatnega plačevanja v zdravstvenem sistemu po besedah Mlakarjeve obstajajo že zdaj: imamo poseben vladni projekt, povečan obseg dela, nagrajevanje večjega števila opredelitev, vendar učinki stimulacij niso bili doseženi.

Ključ do uspešnosti delovanja je izključno v dobri organizaciji dela: brez izgub zaradi prostega teka, s primerno razporeditvijo nalog in kompetenc, s poštenim merjenjem storilnosti in poštenim nagrajevanjem tistih, ki delajo več in bolje, je pojasnila Mlakarjeva.

Slednja meni še, da je treba pred uvajanjem kakršnihkoli ukrepov nujno prečistiti čakalne sezname.

»Točni podatki o številu čakajočih in dolžini čakalnih dob morajo biti izhodišče, na katerem bomo delali primerjavo stanja po zaključku predvidenih ukrepov iz predloga zakona. Šele ko bomo izenačili pogoje dela med javnimi zdravstvenimi zavodi in koncesionarji, opolnomočili menedžment ter uveljavili ekonomično storilnost dela po nosilcih s ponderirano oceno dela različno zahtevnih storitev znotraj iste dejavnosti, šele tedaj bomo lahko presodili ali potrebujemo in koliko potrebujemo dodatnega kadra in koliko dodatnih finančnih sredstev za nagrajevanje.«

Mlakarjeva se strinja, da je ukrepanje nujno, a s trenutnim naborom ukrepov preskakujemo potrebno osnovno fazo ureditve delovanja zdravstvenega sistema, pravi. »In večkrat, ko bomo preskočili to osnovno fazo, ki je potrebna za nemoteno delovanje sistema, dlje časa se bomo zapletali v spiralo težav, ki so v izhodišču organizacijskega izvora in jih nobena dodatna finančna sredstva ne morejo rešiti.«

Posnetek novinarske konference ZZZS, ki se bo začela takoj po koncu upravnega odbora, si oglejte spodaj: