Prve ključne glasove bo koaliciji priskrbela SNS

Ljubljana – Dan po prekinitvi sporazuma med koalicijo in Levico je jasno, da si koalicija Marjana Šarca ne more obetati glasov nekdanje zunajkoalicijske partnerice pri sprejemanju proračunskih dokumentov. A ker je prvak SNS Zmago Jelinčič že pred njihovim odhodom napovedal, da bo zagotovil podporo, to predsednika vlade Marjana Šarca ne bi smelo pretirano skrbeti. V LMŠ za zdaj po naših informacijah niti ne vidijo potrebe po vezavi zaupnice na proračun. Kako bo v prihodnje? »Za pametne predloge so naša vrata vedno odprta,« pravi Jelinčič.

Bo pa koalicija pred proračunsko sejo državnega zbora, ki se začne 18. novembra, morala presoditi, ali bodo kljub svarilom finančnega ministrstva, da gre za enostranski poseg v odhodkovno stran predlogov proračunov za leti 2020 in 2021, vztrajali pri podpori prizadevanj prvaka Desusa Karla Erjavca za izredno uskladitev pokojnin v višini dodatnih 60 milijonov evrov, četudi bo gospodarska rast nižja od treh odstotkov. Na načelni ravni so se sicer v koaliciji že strinjali, da bodo dopolnilo »posvojili«, a vse kaže, da bodo po odhodu Levice v luči novih razmer zadevo znova tehtali. »Vezano na amandma poslanske skupine Desusa je za 15. november sklican odbor za finance v državnem zboru in do takrat bo koalicija sprejela svojo odločitev,« odgovarjajo v kabinetu predsednika vlade. Prvak Desusa pa odgovarja, da finančni minister Andrej Bertoncelj ni koalicija, finančno ministrstvo pa v državnem zboru ne bo glasovalo. Računa, da bo zato dopolnilo sprejeto tudi s podporo desnice v opoziciji – najverjetneje torej SNS.

Poslanci pri kulturnem evru že preslišali svarila

Ne bi bilo tudi prvič, da bi poslanci povozili svarila finančnega ministrstva. Na odboru za kulturo v sredo so pri sprejemanju tako imenovanega zakona o kulturnem evru, ki bo v sedmih letih zagotovil 122,6 milijona dodatnega denarja za najnujnejše kulturne programe, odstranili določbo, da se bodo omenjena sredstva zagotovila v skladu z javnofinančnimi zmožnostmi in prioritetami. »Zavedati se je treba, da je že v tem trenutku z zakoni in prevzetimi obveznostmi fiksnih več kot 94 odstotkov celotnega proračuna države, vsaka fiksna zakonska obveznost pa pomeni, da bi bilo treba v kriznih časih posegati v že pridobljene pravice posameznikov, na primer na področju sociale, pokojnin,« so neuspešno svarili na finančnem ministrstvu.
 

Jelinčičeva pomoč pri dopolnilnem zavarovanju

Poleg proračuna bo Zmago Jelinčič koaliciji priskočil na pomoč še pri ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, saj poudarja, da je ključno, da se to najprej vzame »iz rok zavarovalnic«. Čeprav je bilo najprej slišati ocene, da bo koalicija preoblikovala dopolnilno zavarovanje z vložitvijo svojega zakona, so včeraj napovedali, da bodo na seji zdravstvenega odbora, ki se bo nadaljevala 27. novembra, vztrajali pri dopolnitvah že vložene novele zakona Levice. Z devetimi dopolnitvami bi uvedli pavšalni prispevek v višini 29 evrov. Čeprav so na finančnem odboru poslanci včeraj zavrnili del zakonskega paketa Levice za ukinitev dopolnilnega zavarovanja, poslanci Levice še vedno vidijo možnost, da bi z dodatnimi dopolnili lahko že v tej fazi vključili tudi solidarnostno lestvico plačevanja.

Če bo koalicija s podporo SNS sprejela preoblikovanje dopolnilnega zavarovanja že s zakonskim predlogom Levice, pa bi se lahko zgodilo, da bi pri tem povsem preskočili posvet s socialnimi partnerji, k čemur so se sicer zavezali. Vsaj teoretično bi Ekonomsko-socialni svet sicer lahko na to temo zasedal tudi po obravnavi na zdravstvenem odboru in bi ga koalicija po potrebi dopolnila na seji državnega zbora, a načeloma velja, da bi spremembe partnerji morali obravnavati že pred vsako parlamentarno proceduro.