Slovenska politika, vreme in Kitajci

Saj veste, na vreme in Levico lahko vplivajo samo Rusi in Kitajci, komentira aktualno dogajanje z dosedanjo zunajkoalicijsko partnerico premier Marjan Šarec. Tako je z najnovejšim šarcizmom pospremil obdobje politične nestabilnosti, ki je pred vrati.

Če si izposodimo njegovo domislico o krofih, se zdi, da jim bo v svoji kuhinji, v kateri bo v prihodnje najverjetneje še bolj prepišno kot do zdaj, le težko zagotovil ustrezne razmere za vzhajanje, v katerih bi mu jih nato uspešno uspelo spraviti še do cvrtja. Vlada si sicer ne želi prekinitve sodelovanja z Levico in po njegovem mnenju tudi ni tista, ki opušča sodelovanje. Na vprašanje, ali razhod z Levico pomeni tudi konec njegove vlade, Šarec nima odgovora.

Z opozicijskimi strankami bo zahajajoča peterokraka koalicijska zvezda v prihodnje »iskala zavezništva od zakona do zakona«. A razmere v slovenski politiki se zdijo že zdaj kaotične in prav nič čudno ni, da begajo tudi volivce, katerih razpoloženje je razvidno iz javnomnenjskih anket. Prav vse namreč kažejo povečanje deleža tistih, ki ne vedo, koga bi volili oziroma sploh ne bi volili. Za politiko je v tem trenutku »izgubljena« skoraj tretjina slovenskega volilnega telesa, ki vse težje sledi, kdo s kom kaj in zakaj.

Ponazorimo to shizofrenost političnega paktiranja z nekaj konkretnimi primeri:
– dodatka za delovno aktivnost LMŠ ne bi mogel ukiniti brez pomoči SDS, medtem ko sta si Levica in SD prizadevali za njegovo ohranitev;
– Levica je skupaj s SDS vložila zahtevo za presojo ustavnosti več členov noveliranega zakona o kazenskem postopku in tako zadržala izvajanje člena, ki daje pravno podlago za uporabo lovilcev IMSI;
– guvernerja Banke Slovenije Boštjana Vasleta je izvolila združba SDS, Sab in SMC;
– proračunu naj bi zagotovila podporo Jelinčičeva SNS;
– prvak Desusa Karl Erjavec v svojih prizadevanjih za izredno uskladitev pokojnin, četudi bo gospodarska rast nižja od treh odstotkov, računa na podporo desne opozicije. Ministrstvo za finance pod vodstvom Andreja Bertonclja iz kvote LMŠ namreč predlogu Desusovega amandmaja za izredno uskladitev pokojnin – v denarju to pomeni dodatnih 60 milijonov evrov – nasprotuje.



Morda Šarec računa, da bo na mesto Levice stopila NSi s svojimi sedmimi poslanskimi glasovi, vendar je tej zvezi mogoče napovedati kratkotrajnost in predvsem napornost. NSi bo ob podpiranju levosredinske vlade deležna neusmiljenega obračunavanja v medijih, ki sodijo pod okrilje SDS. Težko pa si je predstavljati tudi sodelovanje med ideološko nekompatibilnima SD in NSi, ki je sicer pripravljena na projektna sodelovanja, ne bo pa reševala vlade in podprla proračuna, če bo Šarec nanj vezal nezaupnico.

Če aktualna vlada klecne, ker bodo vsakokratna usklajevanja in sklepanje kompromisov prezahtevni, predčasnih volitev ne bo. Najverjetnejši razplet bo vlada, ki bi jo sestavil Janez Janša, podprle pa jo bodo tiste stranke, ki jim javnomnenjske ankete kažejo, da na prihodnjih volitvah ne bodo več prestopile parlamentarnega praga, in bodo storile vse, da se čas njihovega odhoda v zgodovino čim dlje zamakne.