Prva zadruga, ki upravlja s soncem

Prva samooskrbna zadružna sončna elektrarna v državi, Sončna šola Hrastnik, ki bo v omrežje v kratkem prispevala prve kilovatne ure energije in s 300 kilovati moči oskrbovala šestnajst stanovanj, občinsko, šolsko in bazensko zgradbo ter dve gospodarski družbi, bo zadružnikom prvih deset let za tretjino znižala zneske na položnicah za elektriko, po odplačilu kredita za investicijo pa predvidoma celo za dve tretjini.

Do pred kratkim premogovna hrastniška občina se s sončno elektrarno (SE) uvršča na zemljevid sončnih mest, z zadružno oziroma skupnostno obliko delovanja, v kateri ima vsak član en glas in ki velja za »najprimernejšo obliko za izvajanje skupnostnih projektov rabe obnovljivih virov energije«, pa že navdušuje druge slovenske občine. »Srebrno medaljo« si bo, kot kaže, pripela občina Ig, med zainteresiranimi pa je poleg Divače in Sežane še nekaj lokalnih skupnosti.

Zasuti so z vlogami za sončne elektrarne

Hrastniško SE sestavlja dobrih 660 panelov na strehi OŠ narodnega heroja Rajka, projekt je vodila Energetska zadruga Zeleni Hrastnik ob podpori domače občine in okoljske organizacije Focus, k dobrih 230.000 evrov vredni investiciji, pa so petino prispevali zadružniki z začetnimi vložki, petino je v obliki nepovratne subvencije omogočilo ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, 60 odstotkov pa predstavlja kredit Eko sklada z ugodno obrestno mero.

Kot je ob odprtju SE dejal župan Marko Funkl, »je trg električne energije odprt; zadružniki so imeli pogodbe sklenjene z različnimi distributerji, zato cene elektrike variirajo od ponudnika do ponudnika«, a v povprečju bodo že takoj nižje za tretjino. Naslednji na vrsti za postavitev SE je hrastniški Zdravstveni dom.

Na strehi OŠ narodnega heroja Rajka se nahaja 300-kilovatna sončna eleketrarna.FOTO: Polona Malovrh

S soncem pokriti porabo gospodinjstev

Solarizacijo, ki je v zadnjih dvajsetih letih končno zajela Slovenijo, pozdravlja tudi minister Bojan Kumer. Ne samo, da smo na tem področju po njegovem v velikem razvojnem zaostanku, temveč ga še vedno spremljajo velike administrativne ovire: »Kljub vsemu je Slovenija od 1. junija lani do konca leta 2023 priključila toliko SE kot prej v vsej zgodovini.«

Kot je dejal, smo zmogljivosti s 550 povečali na 1100 megavatov, kar pomeni, da smo dosegli tretjino cilja, ki si ga je vlada zadala do 2030: »Do takrat moramo s soncem pokriti vso porabo gospodinjstev v državi.«

Trenutno se število SE pri nas približuje 50.000. Cilj do konca mandata te vlade je prek 100.000 SE, medtem ko je priključkov v Sloveniji trenutno 900.000.« Hkrati moramo za pravičen zeleni prehod posodobiti oziroma nadgraditi distribucijsko omrežje. »Prenova omrežninskega sistema je nujna, saj bo pospešila nadgradnjo in prenovo distribucijskega,« je še dejal minister.

Pogled na Sončno šolo Hrastnik od zgoraj. FOTO:Timotej Vrtnik

»Energetski strokovnjaki,« je dodal, »so izračunali, da bi brez sprememb v bodočih desetih letih samo za nadgradnjo omrežja potrebovali več kot pet milijard evrov. Če se bomo odločali za pametne tehnologije in inovativne pristope, z energetskimi zadrugami, samooskrbnimi skupnostmi, prenovo omrežninskega sistema ..., bo teh sredstev treba vsaj za milijardo, če ne dve, manj. To pomeni nižje položnice v naslednjih letih za vse uporabnike omrežja.«

Minister si želi, da bi prenovljeno uredbo za samooskrbo sprejeli že v prvem kvartalu letošnjega leta: »Distribucijska podjetja so zasuta z vlogami. Nekatera ocenjujejo, da imajo dela do poletja, kar pa nas ne sme ustaviti. Z novo uredbo, če želimo s trendom nadaljevati, moramo dati več poudarka skupnostim. Ne živijo vsi ljudje v stanovanjskih hišah.« Naslednji trend in naslednja faza so skupnosti, je napovedal.